E-novice

Svila (zbirka)

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Kaj bo iz tega fanta? »

ali Nekaj s knjigami

Heinrich Böll »

Nemški literarni ›papež‹ Marcel Reich-Ranicki je leta 1979 s svojo kritiko romana Skrbno obleganje dokaj vznejevoljil avtorja, nobelovca Heinricha Bölla. Na tega so takrat pritisnile tudi zdravstvene težave in težko se je še loteval novega pisanja. Kljub temu ga je prav Reich-Ranicki (ki je sicer Böllovo pisanje in tudi njegovo zunajliterarno, ›aktivistično‹ dejavnost globoko spoštoval) nagovoril, naj vendar ponovno sede k pisalnemu stroju ter napiše kaj o svojem mladostništvu in šolanju v času Tretjega rajha.
Böll je sledil tej sugestiji in spisal krajše besedilo Kaj bo iz tega fanta?, ki je najprej izhajalo v podlistkih, leta 1981 pa prvič še v knjižni obliki.

več »

Hiša incesta »

Anaïs Nin »

Življenje in pisanje Anaïs Nin je pomembno zaznamovalo razmerje z ameriškim pisateljem Henryjem Millerjem in njegovo lepo ženo June Mansfield Miller. Vstopilo je tudi v njene sanje; v letu dni je tako sanjala serijo sanj, ki jo je prelila v Hišo incesta (1936), pesem v prozi, kakor jo je označila sama. V njej je s sanjami, ki v besedilu delujejo kot kompleksne metafore, ubesedila svoja raznolika notranja stanja. To zelo hermetično besedilo je zato težko brati racionalno: morda ga še najlaže dojamemo, če si ga predstavljamo kot potovanje skozi spreminjajoče se notranje pokrajine, v katerih nas še najbolj nagovorijo tisti odseki, s katerimi avtorica metaforično opiše dogajanja v naši lastni notranjosti.

več »

Nesporazum v Moskvi »

Simone de Beauvoir »

Simone de Beauvoir je novelo Nesporazum v Moskvi napisala za zbirko La Femme Rompue (1968), vendar jo je potem zamenjala z zgodbo L'Âge de discrétion. Tako je Nesporazum prvič izšel šest let po njeni smrti v reviji Roman 20-50, v knjižni obliki pa šele leta 2013.
»Nesporazum« se dogaja leta 1966 med potovanjem upokojenskega para Nicole in Andréja v Sovjetsko zvezo in je dvojen: na čustveni in komunikacijski ravni zaškriplje med njima, pri čemer gre predvsem za probleme staranja in za »vdor« tretje osebe, Andréjeve v Moskvi živeče hčerke Maše; po drugi strani pa predvsem André opaža družbene spremembe v ZSSR, ki nikakor ne vodijo v socializem, za kakršnega se je tudi sam boril, zato je razočaranje neizogibno.

več »

14 »

Jean Echenoz »

Kratki roman 14 govori o prelomnem letu 1914 in o tistem, kar ga je najbolj zaznamovalo – »veliki vojni«. Prva svetovna vojna pa ni zaznamovala samo celotnega toka svetovne zgodovine, ampak hkrati tudi nešteto življenj navadnih ljudi, ki so se znašli v njenem vrtincu. V romanu spremljamo pet moških, poklicanih v vojsko, in žensko, ki čaka, da se dva izmed njih vrneta. Drobci njihovih zgodb prikazujejo vojno od znotraj in od blizu, v človeškem merilu, namesto velikih bitk je v središču boj posameznika, ki se skuša prebiti iz dneva v dan v povsem novih razmerah, ki so grozljivejše, kot si je prej kdorkoli lahko predstavljal.

več »

Aleksandrida »

Vladimir Pištalo »

Aleksandrida Vladimirja Pištala, novela, kot je to besedilo o Aleksandru Velikem sam žanrsko opredelil, je »zgodba o človeku, ki je osvojil ves svet«. Pravzaprav pa gre za sago »o tem, kaj je svet in kaj ni svet, kje se začne in kje se konča« – ne zgolj svet iz časa Aleksandra Velikega, temveč tudi naš svet, predvsem naš notranji svet, tisti, ki ga bodisi obvladujemo bodisi on obvladuje nas, tisti, v katerem smo bodisi zmagovalci bodisi poraženci, svet, ki je lahko labirint, kakršen je bila za Aleksandrove bojevnike Indija.

več »

Gora Brokeback »

Annie Proulx »

Gora Brokeback je v zavesti večine ljudi ostala po večkrat nagrajenem filmu iz leta 2005, v katerem sta kot kavboja Ennis in Jack zaigrala Heath Ledger in Jake Gyllenhaal. Manj znano pa je, da je scenarij za film nastal po kratki zgodbi ameriške pisateljice Annie Proulx iz leta 1997. Šele po filmu je tudi Gora Brokeback sprožila množičen odziv bralcev in jih navdušila še v pisani obliki.
Ljubezen, ki se na gori razvije med kavbojema na poletni paši ovc, je na ameriškem divjem zahodu sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja nekaj nedovoljenega, izprijenega in celo nevarnega. Oba se je ustrašita in jo zanikata; razideta se, nadaljujeta vsak svoje življenje, se poročita – dokler se spet ne srečata in narava ne ubere svoja pota.

več »

Pisanja in znamenja »

Drago Jančar »

Drago Jančar poleg romanov, dram in kratkih zgodb piše še literarne refleksije, najpogosteje ob knjigah ali gledaliških predstavah, občasno pa tudi o splošnih estetskih vprašanjih o literaturi in njenem položaju v svetu. Zbirko esejev, ki se ukvarjajo z literarnimi temami, z naslovom Privlačnost praznine je izdal že leta 2002, tokrat pa je zbral razmisleke o pisanju in pisateljevanju iz zadnjih let. V njih se ukvarja deloma z romani, pesništvom in dramami drugih avtorjev, izrazita pa so tudi avtorefleksivna besedila, v katerih opisuje družbene in osebne okoliščine svojega pisateljskega razvoja.

več »

To je vse »

Marguerite Duras »

To je vse (C'est tout) je zadnja knjiga Marguerite Duras. Besedilo je pri enainosemdesetih letih, tik pred smrtjo, narekovala svojemu zadnjemu ljubimcu. Marguerite se zaveda, kaj jo čaka, in temu se upira. Knjiga je krik. Knjiga o umiranju je zmagoslavje življenja; hkrati je dnevnik, ljubezensko pismo, klic ljubimcu, resničnemu in namišljenemu.
V uporu in ljubezni pa korenini književnost. To je vse je knjiga o literaturi: Marguerite Duras se poslednjič ozre na svoje delo, trpljenje, trenutke ekstaze ob dobro napisanem besedilu, na svoj obsežni pisateljski opus.

več »

Dojka »

Philip Roth »

Kot nekakšen sodobni Gregor Samsa se David Kepesh nekega dne prebudi in ugotovi, da se je spremenil. A če se je Kafkov protagonist preobrazil v ogromnega hrošča, Rothov junak ni več meter petinosemdeset centimetrov velik profesor književnosti, pač pa sedeminsedemdesetkilogramska dojka. Ko mu po začetnih krizah zavesti in uma uspe na novo vzpostaviti nekatere življenjske relacije, se prizadeti profesor vse bolj in bolj osvobaja spon nove oblike in začne odkrivati skrite čare in slasti svojega »dojkovanja«.

več »

Analfabetka »

Agota Kristof »

Analfabetka je umetniška avtobiografska izpoved. Agota Kristof, tuja v tujem jeziku – pa je vendarle postala ena najpomembnejših sodobnih pisateljic. V zanjo značilnem minimalističnem pripovednem slogu, oropanem čustvenosti in refleksivnosti, s preprosto opisnostjo in nezahtevno skladnjo ponazarja otroški način razmišljanja v svoji mladosti na Madžarskem, pa tudi svojo odraslo izkušnjo izgubljene domovine, prebega in z njim povezanih posledic.

več »