E-novice

SKS do 31. januarja 2018

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Rim in Rimska zgodovina »

Robert Hughes in Jules Michelet

Rim, zadnja knjiga slovitega avstralskega umetnostnega zgodovinarja in kritika Roberta Hughesa (1938–2012), je uteha za vsakogar, ki ljubi to mesto, pa se zaveda, da mu nikoli ne bo dano naužiti se vseh njegovih lepot. Hughes ga je osvetlil vsestransko, izčrpno in globoko osebno: kot mesto, imperij, izvor zahodne umetnosti in civilizacije. Na začetku nas popelje v Rim leta 1959 – v razodetje, ki se je odkrilo mladeniču: »Zame je Rim ob prvem obisku spremenil umetnost in zgodovino v resničnost.« Nato ga povede dva tisoč let v preteklost, k izviru mesta, mitologije in praznoverja, ki ga bodo oblikovali še stoletja. Posveča se obdobju oblikovanja imperija, vzpona zgodnjega krščanstva, križarskih vojn, renesanse, baroka in bralca prek vzpona Mussolinijevega fašizma povabi v Rim, kot ga poznamo danes.

več »

Moč čudenja (Kako nastane znanstvenik) in Kratka luč v temi (Moje življenje z znanostjo) »

Richard Dawkins »

Prva knjiga avtobiografije (Moč čudenja. Kako nastane znanstvenik) zajema čas od najzgodnejšega otroštva v Afriki prek odraščanja mladega Richarda v angleških šolah in študija zoologije na Oxfordu do prvega pedagoškega angažmaja v Berkeleyju (ZDA) ter nastajanja in izida knjige Sebični gen. Knjiga kronološko sledi formiranju poznejšega znanstvenika in njegovem odraščanju v moža.

Druga knjiga (Kratka luč v temi. Moje življenje z znanostjo) je ›ciklična‹. Njen okvir je slavnostna večerja ob avtorjevi 70-letnici v dvorani oxfordskega New Collegea; tam se začne in sklene. Vmes pa nas Dawkins popelje po temah raziskovalnih postaj svoje kariere, predstavi se kot avtor, publicist, voditelj televizijskih dokumentarcev, predavatelj, udeleženec javnih debat …

več »

Družba ničelnih mejnih stroškov »

Internet stvari in ekonomija souporabe

Jeremy Rifkin »

Družba ničelnih mejnih stroškov je popis prihodnjega razvoja (zlasti zahodnega, industrijsko razvitega) sveta, v katerem s postopoma prihajajočim ›internetom stvari‹ prihaja doba skoraj brezplačnih dobrin in storitev, ki jo bo zaznamoval globalen vzpon kulture deljenja in souporabe – ter neizogiben zaton kapitalizma kot samoumevne družbene ureditve.
To ni prva knjiga, ki obravnava razkroj kapitalizma, je pa v svetu krivično rastoče družbene neenakosti zaradi razmaha neoliberalnih ideoloških skrajnosti ena redkih, ki ponuja vrsto možnih in realnih poti, po katerih bi se družbe po vsem svetu lahko razvijale. Avtor prepoznava v internetu tisto gibalo, ki je najprej na razne načine povezalo ljudi celotnega planeta, nato pa se lotilo tudi ekonomskih mehanizmov, ki jim pretežno sledi moderno človeštvo. Internet, še posebej internet stvari, botruje sodobni tehnologiji, ki omogoča čedalje cenejšo proizvodnjo in neusmiljeno zbija mejne stroške množične industrije na ›skoraj nič‹.

več »

Podivjana celina »

Evropa po drugi svetovni vojni

Keith Lowe »

V enaindvajsetem stoletju na konec druge svetovne vojne radi gledamo kot na čas radosti. Videli smo podobe mornarjev, kako poljubljajo dekleta na newyorškem Times Squaru, in nasmejane čete vseh narodnosti, kako si podajajo roke vzdolž pariških Elizejskih poljan. Toda kljub vsemu slavju ob koncu vojne je bila Evropa pravzaprav domovina razdejanja, anarhije, maščevanja, praznine in žalovanja.
Knjiga britanskega zgodovinarja Keitha Lowa Podivjana celina: Evropa po drugi svetovni vojni (Savage Continent: Europe in the aftermath of world war II, 2012) se začne s podrobnim opisom, kaj vse je bilo med vojno uničeno, tako na stvarni kot moralni ravni. V drugem delu avtor opisuje val maščevanja, ki je preplavil celino, v tretjem in četrtem delu pa predstavi, kaj se je zgodilo, ko so maščevanje in druge oblike nasilja spustili z vajeti: zanetili so etnično čiščenje, politično nasilje in državljanske vojne – dogodke z najbolj daljnosežnimi posledicami v evropski zgodovini. V grobem je torej opisano obdobje v letih 1944–49.

več »

Karl Marx in Zakaj je imel Marx prav »

Johnatan Sperber in Terry Eagleton

Biografija Karl Marx se od mnogih drugih razlikuje po tem, da ni slavospev Marxu kot mitski ikoni najrazličnejših družbenih in interesnih skupin, temveč ga prikazuje kot posameznika z vsemi človeškimi težavami in radostmi. To ni knjiga o hujskaču (nemških) delavskih množic, marveč o razmeroma običajnem pripadniku viktorijanske londonske buržoazije, ki je na svojevrsten način snoval družbo boljše prihodnosti: družbo enakosti, pravičnosti in vsečloveškega bratstva v pristnem smislu idealov francoske revolucije. Knjiga je tudi neke vrste socialna biografija 19. stoletja, saj se na ozadju mislečevega portreta izrisuje še pripoved o družbenem, političnem in intelektualnem vrenju po Evropi. Nominacija za Pulitzerjevo nagrado 2014.

več »

Zgodovina umetnosti starega veka »

Johann Joachim Winckelmann »

Winckelmannova mojstrovina Zgodovina umetnosti starega veka je bila objavljena leta 1764. Kritiki so delo kmalu prepoznali kot veličasten prispevek k evropski literaturi in temeljno delo za nadaljnji razvoj umetnostne zgodovine in klasične arheologije. Za najpomembnejši prispevek velja temeljit in luciden kronološki pristop, ki je vključeval tudi razvoj sloga. Avtor v delu obravnava tudi umetnost egiptovske civilizacije in Etruščanov ter sumarično še umetnostno ustvarjanje Perzijcev in Feničanov.

več »