% POSEBNA PONUDBA: stvarna književnost in priročniki

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Slovenska zgodovina »

Od prazgodovinskih kultur do začetka 21. stoletja

Peter Štih, Vasko Simoniti, Peter Vodopivec

Slovensko ozemlje je evropsko prometno vozlišče. Prav prek njega je po mnenju geografov – na vsej črti od južne Francije do Carigrada – pot iz sredozemskega bazena čez mogočen gorski obod Alp, Dinarskega in Balkanskega gorovja, ki ga obdaja na njegovi severni strani, najprikladnejša in najkrajša. Na slovenskem ozemlju se namreč Panonska nižina najbolj približa Sredozemlju, najvišji kraški prehodi med Ljubljano in Trstom na razdalji približno 30 kilometrov – to so Postojnska oziroma Jadranska, pa tudi Iliro-italska vrata – pa ne presegajo 600 metrov nadmorske višine. Zato je tod tradicionalno tekel promet iz zahodnega Balkana, Panonske nižine, Vzhodnih Alp in Češke proti Sredozemlju in v Italijo, na geoprometni in geopolitični pomen tega prostora pa opozarjata tudi jantarjeva pot, ki je povezovala obale Baltika s severnim Jadranom, in mit o Argonavtih – ti naj bi s Črnega morja zapluli po Donavi, Savi in Ljubljanici, pri Vrhniki naj bi ladjo razstavili, jo prek Krasa prenesli v Jadransko morje in se nato vrnili v Grčijo.

več »

Slovenski gobarski vodnik »

Bojan Arzenšek, Bogdan Tratnik, Božo Malovrh

Slovenski gobarski vodnik je nova, razširjena in posodobljena izdaja gobarskega priročnika Naše gobe (2002). Avtorji so izkušeni poznavalci gob, gobarji in fotografi, ki se z gobarstvom ne ukvarjajo le ljubiteljsko, temveč so aktivni člani gobarskih društev, sodelujejo na gobarskih razstavah, se udeležujejo mednarodnih mikoloških srečanj, predavajo in pišejo.
V uvodnih poglavjih priročnika so napotki za pravilno nabiranje, uživanje in shranjevanje gob. Pomembno je zlasti poglavje o značilnostih posameznih rodov in vrst gob ter o natančnem prepoznavanju najdenih primerkov.

več »

Starogrška literatura »

Tim Whitmarsh »

Kljub nekoliko pustemu naslovu, Ancient Greek literature – Starogrška literatura, monografija Tima Whitmarsha ni »šolski« pregled starogrške književnosti po obdobjih in zvrsteh (čeprav se nekaj poglavij osredotoča na zgodovinska obdobja in čeprav v nekaterih prevladujejo posamezne literarne oblike), ampak poglobljena, kulturološko zasnovana študija, kar je – vsaj v slovenskem prostoru – pri obravnavi antične književnosti velika inovacija. Kulturni zgodovinar ne preučuje antičnih besedil zgolj v njihovih prvotnih kontekstih, ampak tudi v luči poznejših interpretacij in recepcije, kot javna udejanjanja ideologij in razmerij moči.
Whitmarsh se osredotoča na kanonične antične avtorje, vendar na nekanoničen način: za izhodišče posameznega poglavja ne postavi tega ali onega avtorja, ampak osrednja vprašanja in teme, nanizane okoli literarnih besedil, in poskuša rekonstruirati tudi glasove, ki so v antični književnosti odrinjeni na rob.

več »

Strah in svoboda »

Kako nas je spremenila druga svetovna vojna

Keith Lowe »

Zgodovinska monografija Keitha Lowa Strah in svoboda – kako nas je spremenila druga svetovna vojna v prevodu Brede Biščak je nekakšno nadaljevanje zgodovinske uspešnice Podivjana celina – Evropa po drugi svetovni vojni, ki je pri založbi Modrijan izšla leta 2014, kmalu po izidu pa jo je avtor pri nas tudi osebno predstavil. Najnovejša monografija ni nič manj zanimivo, berljivo in poučno branje kot njena predhodnica, le časovni, geografski in tematski okvir, ki ga avtor tokrat obdela, je bistveno širši. Britanski zgodovinar v svoji najnovejši knjigi pod drobnogled vzame vplive in posledice, ki jih je druga svetovna vojna imela na ves svet, od njenega izbruha do današnjih dni.

več »

Šest dni v Kataloniji »

Bojan Brezigar »

Novinar in politolog Bojan Brezigar (Trst, 1948) se z vprašanji manjšin v Evropi ukvarja že več kot štiri desetletja. Pretežno s slovensko manjšino v Italiji, kateri pripada, ob zavesti, da je jezikovna in kulturna raznolikost eden temeljev Evrope, zapisan v njeni načelni definiciji enotnosti v raznolikosti. Ker pa je večina evropskih držav še vedno centralistična ter zanemarja kulturno in jezikovno raznolikost, imajo ljudje, ki se s temi vprašanji ukvarjajo, veliko dela. Brezigar je bil mnogo let aktiven v evropskih manjšinskih organizacijah. Sodeloval je z Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom, Svetom Evrope in Visokim komisariatom OVSE za narodne manjšine. Obiskal je domala vse manjšine zahodnoevropskih držav, o njih poročal in aktivno participiral v pogajanjih. Za marsikateri evropski manjšinski narod je Bojan Brezigar referenčna osebnost, tudi za Katalonce, s katerimi že dolgo sodeluje.

Šest dni v Kataloniji je knjiga o šestih dneh, ki so zaznamovali katalonsko jesen 2017.

več »

Tisoč let mraka in luči »

Oris kulturne zgodovine srednjega veka: slikarstvo, glasba, literatura

Marko Trobevšek

Knjiga na zanimiv in privlačen način razprostre tančico skrivnostnega srednjega veka. Delo teži k povezovanju in sintezi. Prinaša svež pogled na dobo in pregledno predstavi njene dosežke v slikarstvu, arhitekturi, glasbi in literaturi. Razloži, kako so v srednjem veku pojmovali področja, ki jih danes združuje pojem umetnosti, v kakšni hierarhiji so jih videli, in načenja vprašanje njihove povezanosti; pojave skuša dosledno razlagati v povezavi z zgodovinskimi okoliščinami. Razgleduje se tudi po srednjeveškem naravoslovju in filozofiji, s čimer teži k celovitemu prikazu duha časa. Na več mestih se dotika Slovencev oziroma njihovih prednikov v srednjem veku, posebej pa se jim posveti še v daljšem pripisu na koncu. Podoben pripis je posvečen sočasnim neevropskim civilizacijam, s čimer je evropski srednji vek postavljen v širši kontekst.

več »

V kavarni eksistencialistov »

Svoboda, bit in marelični koktajli

Sarah Bakewell »

Knjiga V kavarni eksistencialistov z naslovom vabi v kavarno Flore v Parizu, eno od najznamenitejših središč, v katerih so se zlasti v tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja srečevali avtorji, umetniki vseh vrst, pesniki in pisatelji – skratka, vodilna sodobna francoska inteligenca in prominenca. Med temi sta imela posebno mesto Jean-Paul Sartre in Simone de Beauvoir, ›kralj in kraljica eksistencializma‹. Sredi svetovnozgodovinskega vrvenja so se ti mladi intelektualci navduševali nad idejami nemške fenomenologije in si ukrojili povsem svojo filozofijo resničnega, izkušenjskega življenja: filozofijo ljubezni in strasti, svobode in biti, prijateljstva in revolucionarnega žara, mareličnih koktajlov in skodelic kave.

več »

Vojna po vojni »

Štajerske kmečke družine v dvajsetih letih 20. stoletja

Mateja Ratej »

»Veliko ljudi ne smatra za zločin, kar zakon v raznih državah prepoveduje.« Tako je v svojih neobjavljenih spominih zapisal dr. Ivan Jurečko, sodni izvedenec mariborskega Okrožnega sodišča v dvajsetih letih 20. stoletja.
Prva svetovna vojna je močno zamajala usidrane patriarhalne vzorce v kmečkih družinah, hkrati pa izrazito vplivala na psihično stanje mnogih vojakov. Po vrnitvi iz vojne s svojimi družinami niso več mogli vzpostaviti medsebojnih odnosov, kakršni so vladali pred vojno. Neizbežne vsakodnevne konflikte so pogosto reševali s strahovitim nasiljem, ki je tudi v prvih letih miru izpodrinjalo besedno sporazumevanje.

več »

Vse o imenih v Sloveniji »

Simon Lenarčič

Ime je beseda (ali več besed), ki se uporablja za določevanje posameznega človeka, torej za razlikovanje posameznika od drugih ljudi. Uporabljamo ga za klic, s katerim se vzpostavi stik. Človeka spremlja od zibelke do groba, določuje pa ga tudi še po smrti. Ime je torej človekovo prvo in nemalokrat celo edino imetje.

V knjigi Vse o imenih v Sloveniji je na več kot 1000 straneh razloženih več kot 12.000 ali skoraj dve tretjini vseh v Sloveniji uradno zapisanih imen, od tega več kot tretjina prvič ali prvič pravilno. Vsako ime ima svoj opis, bodisi v obliki geselskega sestavka (teh je kar 4292) bodisi v obliki polgesla (tj. gesla z zelo kratkim, jedrnatim opisom – teh je več kot 8500). Svoj opis ima tudi več sto starih imen, od najzanimivejših že pozabljenih staroslovenskih do nedavno izumrlih.
Imena torej niso bila nabrana kar tako, z vseh vetrov, temveč so bila večinoma vzeta s seznama imen državljanov Slovenije, ki so imeli na zadnji dan leta 2007 v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, upoštevana pa so bila tudi še povsem nova imena, ki so se pojavila do vključno leta 2010, in imena, ki po letu 1994 niso več uradno zapisana.

več »

Z menoj na izlet »

Skrivnosti, razgledi, zatišja

Željko Kozinc »

Pred skoraj dvema desetletjema je novinar in pisatelj Željko Kozinc (1939) objavil svoj prvi popotniški vodnik po Sloveniji – Lep dan kliče. Njegovi izleti, doživeti z dušo in telesom ter popisani v bogatem literarnem jeziku, so pozneje dobili še več nadaljevanj in jih ima danes v svojih knjižnicah, avtomobilskih predalih in popotnih torbah na tisoče Slovencev. Postali so tako rekoč blagovna znamka, »Lep dan kliče!« pa izviren in za vselej prepoznaven podpis neutrudnega popotnika in raziskovalca najlepših izletniških kotičkov po Sloveniji in zamejstvu.

Z menoj na izlet – Skrivnosti, razgledi, zatišja je tretja »velika« izletniška knjiga Željka Kozinca.

več »