E-novice

% POSEBNA PONUDBA: leposlovje in antika

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Prebežnik »

Siegfried Lenz »

Prebežnik je drugi roman nemškega pisatelja Siegfrieda Lenza. Napisan je bil leta 1952, izšel pa je šele leta 2016 in takoj postal uspešnica – ne nazadnje zaradi senzacionalnega dejstva, da še dolga desetletja po koncu vojne razmere v moderni Nemčiji niso dovoljevale razpravljanja o tako občutljivih temah, kot so kritična presoja nacističnega zla skozi oči vojaka na fronti, problematiziranje dogmatične vere v slepo izpolnjevanje dolžnosti, vprašanje vesti in dezerterstvo v vermahtu.

več »

Samo drevesa imajo korenine »

Juan Octavio Prenz »

V obmestnem in pristaniškem naselju Ensenada živijo priseljenci, ki so se v Argentino zatekli zvečine v tridesetih letih prejšnjega stoletja: na pot so šli iz podjetnosti ali zaradi političnega in nacionalnega preganjanja, v svet so šli zaradi revščine, iz družinskih ali osebnih razlogov. Večina prihaja iz osrednjih predelov Istre pa tudi od drugod iz srednjeevropskega prostora, iz nekdanje habsburške Avstrije.

več »

Edo »

Edo Prinčič

Objavljamo faksimile dnevnika, ki ga je v devetdesetem letu svojega življenja na roko pisal gospod Edo Prinčič, nekoč komunist in partizan, po vojni pa do upokojitve prodajalec časopisov in tobaka v eni od ljubljanskih trafik!

več »

Hiša v Ulici Mango »

Sandra Cisneros »

Z romanom Hiša v Ulici Mango, ki pripoveduje o odraščanju dekleta mehiškega rodu v ZDA, je Sandra Cisneros zaslovela po vsej Ameriki in tudi drugod po svetu. Z vso pravico bi knjigo lahko imenovali kultna: od prve izdaje leta 1984 so prodali več kot 6 milijonov izvodov, avtorici je prinesla izjemno priljubljenost v ZDA in Mehiki ter vrsto nagrad, v ZDA je obvezno branje na vseh stopnjah izobraževanja od osnovne šole do univerze, doživela je odrsko adaptacijo, prevedena je v več kot dvajset jezikov …

več »

Max in mačji rod »

Moacyr Scliar »

Max na begu iz nacistične Nemčije v Brazilijo doživi brodolom in se znajde sredi oceana v pomožnem čolniču s cirkuškim jaguarjem, ki je bil med tovorom na njegovi ladji. Da ga zver ne bi požrla, ji mladenič začne za hrano loviti ribe; nekega dne ga jaguar ubrani pred morskim psom, ki napade čolnič ...
Maxu se »novi svet« kaže kot idilična obljubljena dežela, utopično zatočišče. Brž pa se izkaže, da »stari« in »novi« svet le nista tako različna in tudi ne nepovezana, ter da demonom iz starega sveta – ne tistim v družbi okrog protagonista ne tistim v njegovi glavi – ni mogoče preprosto uiti čez morje.

več »

Pokliči me po svojem imenu »

André Aciman »

Poletje. Morje. Sonce. Sladoled. Sprehodi. Kolesarjenje. Ponočevanje. In seveda poletne ljubezni.
To je ena plat romana Pokliči me po svojem imenu. Vsak, kdor je doživel poletno ljubezen, pa ve: čeprav je »sezonska«, čeprav je kot ukradena iz fantazije, čeprav gre predvsem za zaljubljenost, saj ta ne utegne prerasti v ljubezen, je vendarle tako posebna, da se nam za vedno vtisne v srce. Še po desetletjih bo spomin nanjo sladko zabolel, zacvrčal s pesmijo škržatov, zadišal po borovcih in soli …
Toda v zgodbi je še veliko več. V njej so glasba, poezija, filozofija. Ljudje, ki so se naučili živeti brez tistega, kar jim tako boleče manjka – ali pa si vsaj lažejo o tem.

več »

Obtožba »

Prepovedane zgodbe iz Severne Koreje

Bandi

O tej najbolj totalitaristični, najbolj zaprti, najbolj mračnjaški državi in največji teptalki človekovih pravic na svetu, kot jo imenuje politolog Bogomil Ferfila, smo že veliko brali in slišali, vendar o življenju njenih prebivalcev nimamo prave – kaj prave, nikakršne predstave. Medijska poročila o Severni Koreji govorijo o zatiralskem političnem režimu, ki počne nore, krute, nepredstavljive reči, a kaj vse to pomeni za posameznika, ne vemo, to je za nas drug svet, v katerega se ne znamo in niti ne poskušamo vživeti. Tako kot večina Severnih Korejcev za svojimi nepredušno zaprtimi mejami, brez možnosti kakršnegakoli stika z zunanjim svetom, sploh nima predstave, kako drugačno je lahko življenje …
Osebna zgodba pa je nekaj drugega. Potegne te vase, v njej začutiš živega človeka, njegov svet postane tudi tvoj svet – to je moč literature.

več »

Ubežni delci »

Anne Michaels »

Roman Ubežni delci sestavljata dve zgodbi, Jakobovi in Benovi spomini. Oba sta poljska Juda, starejši, pesnik in prevajalec Jakob Beer, se je rodil na Poljskem nekaj let pred holokavstom, vremenoslovec Ben pa v Kanadi nekaj let po tistem, ko so starši preživeli holokavst in emigrirali.
Poljska, 1941. Jakobu Beeru je sedem let. Nacisti ubijejo njegove starše in odvedejo sestro Bello, Jakob pa se skrije in se nato zateče v gozd blizu arheološkega najdišča Biskupin, kjer ga najde grški arheolog in geolog Athos Roussos. Pretihotapi ga domov v Grčijo, na otok Zakintos, po vojni pa se skupaj preselita v Kanado, v Toronto, kjer dobi Athos mesto predavatelja na univerzi.

več »

Glad »

Knut Hamsun »

Roman Glad (Sult, 1890) Knuta Hamsuna je bil v slovenščino prvič preveden že leta 1925, pet let po tistem, ko je Hamsun dobil Nobelovo nagrado. Roman so opisovali kot enega »najbolj vznemirljivih romanov vseh časov«. V njem spremljamo norveškega umetnika, ki se sprehaja po ulicah Osla in premaguje lakoto. Ta ga prežema vedno bolj, stadiji do popolne izčrpanosti pa so opisani v vztrajni, lucidni pisavi, ki odlično odseva razpadanje junakove resničnosti. Ko njegovemu telesu vedno bolj zmanjkuje energije, popušča vez telesa z življenjem, zato slabi tudi vez z resničnostjo, zaostrijo se njegova moralna načela, vse bolj divja pa postaja tudi njegova domišljija, zato ne more več dobro preceniti vsakdanjih okoliščin. Ko se telo bori za preživetje, vedno bolj usiha njegova empatija; vidimo, kako vse to vpliva na njegova čustva, ki nihajo od samovšečnosti do sovraštva do sebe.

več »

Po njihovih besedah »

Katarina Marinčič »

V romanu se (skozi optiko fiktivnega pisatelja) prepletajo tri zgodbe, ki izhajajo iz treh avtobiografskih zapisov: zgodba velikega arheologa (Heinrich Schliemann), zgodba pisca pustolovskih romanov (Karl May) ter v drugo polovico 20. stoletja postavljena zgodba šefa protiobveščevalne službe v »neimenovani deželi«. Osnovni vezni element med pripovedmi je pisateljev razmislek o lažnivosti oziroma resnicoljubnosti avtobiografij.
Pripoved o protiobveščevalcu je v prozi, posamezni deli arheologove zgodbe so v verzih (heksameter, elegični distih), zgodbo o Karlu Mayu spremljamo kot gledališko predstavo. Navdih za takšno mešanje žanrov so, vsaj v formalnem smislu, razsvetljenski romani (Diderot, Sterne). Delo se tako v okviru svetovne književnosti vpenja v tradicijo novodobnega romana, katerega začetek večina literarnih zgodovinarjev umešča na prelom 17. in 18. stoletja.

več »