% POSEBNA PONUDBA: (avto)biografije in spomini

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Piaf, francoski mit »

Robert Belleret »

O Édith Piaf (1915–1963), tej znameniti umetnici, ki je umrla leta 1963 pri komaj 47 letih, je bilo objavljenih veliko knjig, a doslej najzajetnejša, najnatančnejša in najbolj dokumentirana je biografija, ki jo je leta 2013 objavil Robert Belleret. Opravil je velikansko in pionirsko delo: življenje in kariero najslavnejše, najbolj oboževane in najbolj mitizirane osebnosti francoske glasbene scene je raziskal in analiziral do potankosti. Porušil je kar nekaj ukoreninjenih mitov, ki jih je širila sama in so jih vedno znova povzemali mediji.
V zameno zanje ponuja resnično zgodbo njenega fantastičnega, turbulentnega in kaotičnega življenja ter njeno neverjetno mnogoplastno podobo: bila je skrajno tankočutna pa hkrati egocentrična, zahtevna in trmasta; ambiciozna in gospodovalna pa hkrati negotova; velikodušna in pogosto krivična, strastna in zapeljiva pa obenem prestrašena in ljubosumna.

več »

Očetnjava »

Nina Bunjevac »

28. avgusta 1977 je v neki garaži v Torontu eksplodirala bomba in ubila tri moške, člane srbske teroristične skupine, ki je načrtovala bombne napade na domove simpatizerjev jugoslovanskega predsednika Tita in jugoslovanska predstavništva v več mestih v Kanadi in ZDA. Eden izmed njih je bil enainštiridesetletni jugoslovanski Kanadčan Petar Bunjevac. Njegova žena Sally je takrat že skoraj dve leti s hčerkama Saro in Nino živela v Jugoslaviji, njun prvorojenec Petey je živel z očetom v Wellandu v Kanadi. Mlajša hči Nina je bila ob Petrovi smrti stara štiri leta, očeta je komajda poznala.

več »

Kontaminirane pokrajine »

Martin Pollack »

V ospredju opisov dokumentarno-esejistične knjige Kontaminirane pokrajine so prav zares – pokrajine kot geografsko-ekološko zaokrožene prostorske enote, ki pa jim avtor Martin Pollack dodaja predvsem zgodovinsko, ponekod celó duhovno in etično komponento.
Gre za forenzično potovanje po pokrajinah (srednje)evropskega Vzhoda in zapis o njihovem ›življenju‹ v obdobju od medvojnega časa do približno naših dni, a s posebnim poudarkom na tragičnih viharjih, ki so jim bile te pokrajine izpostavljene v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Potovanje sega vse od baltskih držav na severu vzhodno-/srednjeevropskega loka do kočevskih pragozdov na njegovem jugozahodu. Zajame slikovite pokrajine, njihovo čudovito naravo in tradicionalna ljudstva, ki živijo v njih, vendar ima zlovešč podton: to so vendar pokrajine, v katerih so množično umirali pripadniki zdaj te, zdaj one skupine ljudi oziroma rase oziroma narodnosti …, kjer so bili množično pokopani, da je bil tako utišan njihov glas, da je bila tako izbrisana vsaka sled za njihovimi življenji.

več »

Pridni sinko »

Pascal Bruckner »

Pridni sinko (Un bon fils) je romansirana avtobiografska pripoved o pisateljevem čustvenem in intelektualnem zorenju v opreki z despotskim očetom, zadrtim šovinistom in antisemitom, ki ga je moral duhovno judaizirani sin »ubiti« s knjigami svojih moralnih in mišljenjskih učiteljev in vzornikov J.-P. Sartra, A. Camusa, R. Queneauja, A. Malrauxa, V. Jankéléviča, M. Foucaulta, R. Barthesa … Bruckner v iskrivi samoizpovedni pisavi izpisuje svoje dvojezično (nemško-francosko) otroštvo, zaznamovano z avtoritarno postavo patra familias, omračeno z očetovim fizičnim in duševnim nasiljem nad materjo, s samosilnikovo sovražnostjo do vsega drugačnega, tujerodnega in še posebej judovskega; s sočnimi detajli opisuje svoje čustveno, etično in duhovno dozorevanje in mišljenjsko osamosvajanje v spopadu z očetovim napadalnim nazadnjaštvom in kulturno ter moralno ozkosrčnostjo, dokler se pod duhovnim obnebjem »nadomestnih« očetov, mišljenjskih učiteljev in nazorskih vodnikov, ki so zaznamovali uporniški rod pariškega maja 68, ne otrese despotovega jarma in na krilih emancipirane misli in osebnostne sprostitve poleti proti obzorjem svobode, lepote, ljubezni in literature.

več »

Obtožena: Wiera Gran »

Agata Tuszyńska »

Wiera Gran je bila ruska Judinja, rojena kot Weronika Grynberg leta 1916. Med nemško okupacijo je kot znamenita judovska pevka ob klavirski spremljavi Władysława Szpilmana nastopala v kavarni sredi varšavskega geta. Oba sta pekel geta preživela. Na dan, ko je leta 1942 zbežala iz geta, je opazila Szpilmana v uniformi judovske policije, ko je Jude iz geta gnal v konvoj za taborišče, po vojni pa je prav on njo prvi osumil kolaboracije z Nemci in ji s tem uničil življenje. (V znanem filmu Pianist Romana Polanskega je prikazan v povsem drugačni luči!) Obtožbe so se vlekle skozi vse njeno življenje, in čeprav je bila na vseh procesih oproščena, to ni bilo dovolj za tiste, ki so jo obtoževali. Zadnjih trideset, štirideset let življenja je poskušala dokazati svojo nedolžnost in za to porabila vso svojo energijo.

več »

Za resnico do zadnjega diha »

Pater Ivan Tomažič, ustanovitelj Korotana

Jasna Kontler - Salamon »

Februarja 2014, malo pred petindevetdesetim rojstnim dnevom, se je izteklo dolgo in zanimivo življenje enega velikih Slovencev prejšnjega stoletja, klaretinskega patra Ivana Tomažiča. Čeprav knjiga odstira njegovo razgibano življenjsko zgodbo, ta ni v osredju. Njena osrednja tema je namreč dunajski visokošolski oz. študentski dom Korotan, ki si ga je p. Tomažič zamislil kot trajno podporo koroškim in drugim slovenskim študentom na Dunaju in ga je ob podpori mnogih tudi zgradil. Dal ga je v last celovški Mohorjevi družbi, ki naj bi, kot je bilo zapisano v pogodbi med njim in Mohorjevo, zagotovila izpolnitev poslanstva, ki ga je določil ustanovitelj p. Ivan Tomažič.
Dvajset let (od 1966 do 1986) je bil Korotan pod Tomažičevim vodstvom slovenska ustanova, ki je pod svojo streho sprejemala tako študente kot slovenske intelektualce različnih nazorov. Nato ga je pater predal v upravljanje Mohorjanom, ki so ga v pretežni meri spremenili v hotel. V pozni jeseni življenja je Tomažič v želji, da zaščiti prvotni namen doma, bojeval skoraj epski medijski boj s celovško Mohorjevo družbo in bil zato, takrat že skoraj oglušel, pahnjen v sodni proces na avstrijskem sodišču.

več »

Čigavo življenje? »

Maurice Béjart

Francoski koreograf Maurice Béjart je Čigavo življenje?, drugi del svoje avtobiografije, napisal na pobudo založnika svoje prve knjige spominov, Trenutek v življenju drugega. Béjart se pisanja tokratne knjige loti v božično-novoletnem tednu leta 1995, z zapisovanjem spominov pa konča poleti 1996. Svoje približevanje sedemdesetim je sprejel kot lepo priložnost za ›obračun‹, ›inventuro‹, iskren pogled na preživeta leta in doživljaje, ki so se nabrali ob umetniškem ustvarjanju ter srečevanju z drugimi.
Maurice Béjart tokrat bralca ne popelje ponovno po svojem bogatem koreografskem opusu, temveč ga povabi na sprehod skozi svojo bogato ›knjižnico‹. Med listanjem po knjigah na svojih knjižnih policah, med revijami, brošurami, pismi, ploščami in zgoščenkami nam s križpotij umetnosti in družbe predstavi nešteto velikih imen iz sveta filma, literature, glasbe, plesa – ljudi, ob katerih se je kalil, krepil, izoblikoval; ljudi, ki jih je dobro poznal, in takih, ki jih ni nikoli srečal; ljudi, ki so bili sodobniki njegovega življenja ali pa so že več stoletij del izročila …

več »

Jaz, Christiane F., kljub vsemu življenje »

Christiane V. Felscherinow s Sonjo Vukovic

Za usodo Christiane F. je izvedel ves svet. Milijoni bralcev so odraščali ob pretresljivih izpovedih te nemške najstnice, ki je bila pri trinajstih letih zasvojena z mamili in prostitutka. A kaj se je zgodilo zatem?
Petintrideset let pozneje se Christiane V. Felscherinow v spominu vrača v leta, ki so sledila izidu knjige Mi, otroci s postaje Zoo, in k številnim postajam svojega življenja do danes: od srečnih let v Grčiji do životarjenja v zaporu, od boja z odvisnostjo do srečanj z njenimi idoli rock and rolla, od trenutka, ko je v njeno življenje stopil njen angel varuh, do trenutkov sreče s sinom Phillipom.

več »

Klic k razumu »

Spomini

Miran Potrč

Mirana Potrča poznamo kot državnozborskega poslanca in umirjenega politika. Donedavna ni razmišljal o pisanju spominov, a zvin gležnja spomladi 2014, želja, da se zaposli med prisilnim mirovanjem, in ženina spodbuda, kot pravi v predgovoru, so vplivali, da se je vendarle lotil njihovega pisanja. V ospredju je politika – dotaknila se ga je že v šoli in še dandanes se ji kot upokojenec ne odreka –, toda spomini veliko povedo tudi o tem, kakšen človek je Miran Potrč.
Spomini so razdeljeni v dva dela. Prvi je bolj kronološki in sega od otroštva do let, prebitih v parlamentu. Miran Potrč je poseben poudarek namenil sprejetju ustavnih amandmajev septembra 1989, ki so zagotovili pravno podlago slovenski osamosvojitvi. Drugi del knjige je tematski. Govor je o slovenski desnici, o odnosu do narodnoosvobodilnega boja, sprave, izbrisanih, posameznih zakonskih rešitvah … in do upokojitve.

več »

Karl Marx »

Revolucionar in njegov čas

Jonathan Sperber »

Biografska študija o Karlu Marxu prikazuje tega misleca na ozadju kompleksnih družbenih, političnih, intelektualnih in eksistencialnih razmerij (zahodno)evropske stvarnosti 19. stoletja. Marx je rdeča nit knjige, ki pa obravnava veliko več. Začenši s praktičnimi posledicami konca bonapartovskih koalicijskih vojn in zapuščino dunajskega kongresa, pripoved o postajah Marxovega življenja vseskozi slika podobo in značilnosti življenja na stiku med takratno Kraljevino Prusijo in Francijo, zatem tudi družbene razmere sredine 19. stoletja predvsem v Franciji, Belgiji in Angliji.
Skozi obravnavo pomembnih zgodovinskih političnih dogajanj tistega časa spoznavamo okoliščine, v katerih so se rojevale in ostrile ideje in zahteve vstajajočega delavskega gibanja v Evropi pa tudi socializma oziroma marksizma. Ta čas zaznamuje prehod iz stare oblike družbene nepravičnosti, ki jo je skušala razbiti francoska revolucija, v novo, modernejšo obliko izkoriščanja delavskega razreda v razmerah propulzivnega kapitalizma industrijske dobe.

več »