E-novice

Knjiga

Radosti in dnevi

Marcel Proust»

prevod in spremna beseda: Katarina Marinčič

naslovnica: Vesna Vidmar

format: 150 × 220

strani: 248

vezava: mehka, zavihi

izid: 27. 6. 2017

ISBN: 978-961-287-012-6

redna cena: 19,90 €

modra cena: 19,90 €

na zalogi

Proustov prvenec Radosti in dnevi (Les plaisirs et les jours, 1896) je vsebinsko in oblikovno zelo raznolik: poleg šestih daljših novel obsega krajša razmišljanja o svetovljanskem življenju, značajske skice in psihološke analize, razpoloženjske pesmi v prozi ter krajši ciklus pesniških »portretov slikarjev in skladateljev« v rimanih aleksandrincih.
Sodobniki so zbirko, v katero je petindvajsetletni avtor uvrstil mladostna dela – »pene na razburkanem življenju, ki se zdaj umirja« – sprejeli z blagim posmehom, kot delo diletanta, prikupno otročjega salonskega leva.
Beremo jo lahko kot zastrto avtobiografijo, umetnikov mladostni portret. Še jasneje kot Proustov zasebni psihološki profil pa se v zbirki izrisuje njegov pisateljski razvoj. To je eno tistih mladostnih del, v katerih je kljub začetniški okornosti – ali pa ravno zaradi nje – mogoče uzreti kal nečesa velikega.
Z osnovnega literarnozgodovinskega stališča so Radosti in dnevi obstranski, pa zato še toliko značilnejši primer dekadentne književnosti, napisan pod močnim vplivom Roberta de Montesquiouja, pesnika in esteta, ki je zrelemu Proustu navdahnil enega najpomembnejših likov cikla V iskanju izgubljenega časa, barona Charlusa.
Bralcu, ki vsaj v obrisih pozna Proustov poznejši opus, se v tem na prvi pogled neobetavnem pisanju razkrijejo nekatere ključne teme vélikega cikla: privlačnost površnega svetovljanskega življenja na eni in klic umetnosti na drugi strani, begotnost spominov, neustavljivost časa, ljubosumje kot gorivo za ljubezen, prebujanje kot iskanje meje med otipljivo in nesnovno resničnostjo, tesnobnost smrti … Če se izrazimo v slogu mladega Prousta: brstje na lipi, ki bo obrodila cvetje za znamenito skodelico čaja.

Izdajo je finančno podprla Javna agencija za knjigo RS.

Preberite odlomek

na vrh strani

Kakor hitro prihodnost postane sedanjost, izgubi ves čar. Vendar ga bo, to je res, spet pridobila, ko bo obležala daleč za nami na stezah spomina – pod pogojem, da je naša duša dovolj široka in se v njej odpirajo dovolj globoke perspektive. Nestrpni in polni upanja priganjamo utrujene konje proti poetični vasici. Ko pridemo bliže in nam je ne zagrinja več sinja megla, smo razočarani nad prostaškimi ulicami in neskladnimi hišami, pričakovali smo čisto nekaj drugega. Ko pa smo čez prvi hrib, se nam naselbina v daljavi znova zazdi skrivnostno harmonična. Tako kot alkimist išče vedno nove razloge za svoj neuspeh in zanj vedno znova krivi naključje, tako tudi mi ne sprevidimo, da je izvor nepopolnosti v nas samih, v sedanjosti, in svoja razočaranja pripisujemo nesrečnim okoliščinam: zagodlo nam jo je vreme, krčma je bila zanikrna – zaradi tega smo imeli vse pokvarjeno. V prepričanju, da nam bo nekoč uspelo odstraniti ovire na poti do popolne sreče, se iz uresničenih sanj, ki so nas seveda razočarale, kar naprej oziramo k novim sanjam, v prihodnost – včasih majčkeno kujavo, a nikdar brez iluzij.
Nekatere zamišljene, otožne ljudi pa prežarja še posebej vroče upanje; prav ti tudi najhitreje odkrijejo, da žar upanja ni zarja srečnih dni, ki jih željno pričakujemo, ampak je ta ogenj vztlel v našem prekipevajočem srcu: svet okoli nas, ki mu je naš notranji plamen tuj, se ob njem ne bo ogrel. Ljudje, ki to ugotovijo, nimajo več moči, da bi hrepeneli po stvareh, o katerih vedo, da po njih ni vredno hrepeneti, in stegovali roke po sanjah, ki bodo ovenele, takoj ko si jih bodo izruvali iz duše. Še posebej izrazita in še posebej na mestu je takšna resignacija v ljubezni. Ljubezen živi od sladkih upov, zato tudi ni grenkejših razočaranj, kot so ljubezenska. Neuslišana ljubezen nam zapre pot do sreče in nam s tem prikrije njeno ničevost. Toda ah, kako globok filozofski nauk dobimo, kakšna šola za življenje je to, kakšna streznitev pride, ko se radost uslišane ljubezni začne sprevračati v otožnost!

© Modrijan založba, d. o. o., 2017