E-novice

Knjiga

Pogled izza meje

Bojan Brezigar»

format: 135 × 220

strani: 384

vezava: trda

izid: 2. 7. 2019

ISBN: 978-961-287-116-1

redna cena: 22,90 €

modra cena: 22,90 €

na zalogi

Pogled izza meje je izbor kolumn, ki jih je v rubriki s tem naslovom Bojan Brezigar objavljal v mariborskem dnevniku Večer v obdobju od 1997 do 2016. V tem času je napisal več kot 800 kolumn, izmed katerih je avtor izbral besedila, ki so po njegovi oceni še aktualna. Njihova rdeča nit je iskanje sličnosti in razlik med dogajanji v Evropi in v svetu ter razumevanjem teh dogodkov v Sloveniji. Gre za pomembna politična vprašanja, kot so uvajanje evra, slovensko-hrvaško mejno vprašanje ali navidezno banalne zadeve, ki jih birokrati povsem nepotrebno zapletajo. Seveda ne manjkajo zapisi o odnosih med Slovenijo in zamejskimi Slovenci pa tudi zapisi o dogajanju v Evropi in svetu, ki so morda le obrobno vezani na naše okolje. Gre v glavnem za drobtinice, majhne dogodke, ki ne bodo ostali zapisani v zgodovini, kažejo pa na dogajanja ob severnem Jadranu in tudi nekoliko širše, ki so sooblikovala današnje stanje in so vredna, da ostanejo zapisana. Te drobtinice lahko prispevajo k boljšemu razumevanju dveh desetletij, ki sta bili prelomni, ker so ju označevali pomembni dogodki, kot na primer vstopanje v Evropsko unijo in uvajanje evra. Gre za poglede novinarja, ki je bil globoko vpet v osamosvojitvena dogajanja v Sloveniji, vendar z drugega zornega kota, ker jim je sledil izza meje: v času, ko je ta meja še obstajala, in potem ko je ni bilo več.

Preberite odlomek

na vrh strani

Spy story (2)
Maj 2003. Tudi neprijetne zadeve mora človek jemati z malce humorja, sicer ga dogodki pregazijo …

… Nekaj (a ne veliko) ljudi se mi je oglasilo v zvezi s kolumno, s katero sem prejšnji teden pisal o vključitvi mojega imena na spletno stran www.udba.net, zato bom držal obljubo in nadaljeval pisanje o temi, ki je Slovencem očitno zelo pri srcu. Medtem sem sicer od slovenske vlade pisno zahteval pojasnila,ampak minilo je komaj nekaj dni, tako da bralcem z odgovorom ne morem postreči. Zato bom tokrat to spy story začel z drugega konca, namreč s tistega, kako so italijanske tajne službe poizvedovale o meni.
Slovenci v Italiji smo bili namreč vedno pod drobnogledom. To smo vedeli in navsezadnje je bilo normalno, da se je država (Italija, seveda) zanimala za Slovence, ki živijo ob meji in so potencialno njeni nasprotniki. Ko sem bil v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja vpoklican v vojsko, si zaradi tega nisem delal posebnih preglavic. Takrat sem bil že občinski svetnik in po zakonu sem imel pravico, da vojaški rok služim blizu doma. Zato sem takoj po prihodu v Bologno, kamor so me vpoklicali, vložil prošnjo za premestitev v Trst. To je bilo v prvih avgustovskih dneh. Potem sem do decembra čakal. V vojski se mi ni godilo slabo, ker sem se znašel v nekakšnem kazenskem bataljonu, kjer je bilo veliko Slovencev, zraven nekaj levičarjev, kak katoliški integralist, lepo število prestopnikov; skratka, vsi so bili po svoje posebni, in med njimi sem se moral znajti, kakor sem vedel in znal. Porabili so me za marsikaj, predvsem za pisarniške zadeve, ker ustreznega osebja ni bilo. Vendar sem kljub temu čakal na premestitev.
Pa me nekega dne prijatelj, ki je delal v uradu I (I pomeni informiranje, torej urad tajnih služb v bataljonu), opozoril, da je prišlo nekaj o meni. Dovolil mi je, da sem prišel k njemu v nedeljo dopoldne, ko je bil sam v pisarni in so bili vsi častniki na oddihu. In tako mi je pokazal papir, ki je prišel s karabinjerske postaje v moji vasi in na katerem je pisalo kup oslarij, na primer, da študiram medicino, ko pa še nikoli nisem prestopil praga medicinske fakultete. Podatka, da sem zaposlen kot novinar, karabinjerji niso imeli, pač pa so imeli marsikaj o moji družini, o vrednosti hiše, ki smo jo imeli v Nabrežini, in o tem, koliko zasluži moj oče (kot sem ugotovil kasneje, tudi ta podatek ni bil točen). Na koncu pa je pisalo, da bi »italijanski domačini zelo negativno reagirali«, če bi me premestili v Trst. In tako so »moji« karabinjerji izrekli negativno mnenje.
No, ker mi je začela stvar presedati, sem jo rešil na italijanski način. Prosil sem za nekaj dni dopusta in obiskal prijatelja, čigar žena je bila tajnica pomembnega politika vladne stranke. Čez teden dni so me premestili v Trst.
Mnogo let kasneje sem imel kot župan stike tudi s kapetanom karabinjerjev. Nekoč sem ga ob kozarcu vina prijateljsko obvestil, da imajo o meni vrsto netočnih podatkov. Mož mi je najprej ugovarjal, češ da o meni nimajo nobenih podatkov, ko pa sem mu postregel z informacijo o študiju medicine, je prebledel in izustil: »Ne čudim se, da v našem dosjeju piše kaj takega; čudim se, kako vi to veste.« Na to nisem odgovoril; takrat bi morda celo lahko še izsledil človeka, ki mi je pomagal do podatkov; danes, po tridesetih letih, tega zagotovo ne more več narediti.
No, in zdaj je jasno, zakaj me tako muči radovednost o tem, kaj je o meni zapisanega v dosjeju udba.net. Bom vsaj vedel, ali so imeli o meni točnejše podatke v Rimu ali v Ljubljani!

© Modrijan založba, d. o. o., 2019

Poglejte tudi

na vrh strani

Šest dni v Kataloniji »

Bojan Brezigar »

Novinar in politolog Bojan Brezigar (Trst, 1948) se z vprašanji manjšin v Evropi ukvarja že več kot štiri desetletja. Pretežno s slovensko manjšino v Italiji, kateri pripada, ob zavesti, da je jezikovna in kulturna raznolikost eden temeljev Evrope, zapisan v njeni načelni definiciji enotnosti v raznolikosti. Ker pa je večina evropskih držav še vedno centralistična ter zanemarja kulturno in jezikovno raznolikost, imajo ljudje, ki se s temi vprašanji ukvarjajo, veliko dela. Brezigar je bil mnogo let aktiven v evropskih manjšinskih organizacijah. Sodeloval je z Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom, Svetom Evrope in Visokim komisariatom OVSE za narodne manjšine. Obiskal je domala vse manjšine zahodnoevropskih držav, o njih poročal in aktivno participiral v pogajanjih. Za marsikateri evropski manjšinski narod je Bojan Brezigar referenčna osebnost, tudi za Katalonce, s katerimi že dolgo sodeluje.

Šest dni v Kataloniji je knjiga o šestih dneh, ki so zaznamovali katalonsko jesen 2017.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.