E-novice

Javna agencija za knjigo RS

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Samo drevesa imajo korenine »

Juan Octavio Prenz »

V obmestnem in pristaniškem naselju Ensenada živijo priseljenci, ki so se v Argentino zatekli zvečine v tridesetih letih prejšnjega stoletja: na pot so šli iz podjetnosti ali zaradi političnega in nacionalnega preganjanja, v svet so šli zaradi revščine, iz družinskih ali osebnih razlogov. Večina prihaja iz osrednjih predelov Istre pa tudi od drugod iz srednjeevropskega prostora, iz nekdanje habsburške Avstrije.

več »

Psihoterapija boga »

Boris Cyrulnik »

Psihoterapija boga (Psychothérapie de Dieu, 2017) je znanstveno podprta razlaga tolažilne vloge vere v boga. Pojasnjuje, kako religija strukturira pogled na svet, kako rešuje ljudi, kako organizira skoraj vse kulture in povzroča strahotno trpljenje, kadar se verski sistemi sprevržejo v versko vojno ali fanatizem. Cyrulnik se sprašuje, kaj se dogaja v glavah in srcih vernikov – kako se vera ugnezdi v otroško dušo. Glede na novejše znanstvene ugotovitve dejstvo, da človek veruje, spremeni delovanje njegovih možganov. Bog, namišljen ali ne, odgovarja na globoko človekovo potrebo: verniki ga čutijo kot dejstvo, dajejo mu različne oblike in poudarke. Ker ima vsakdo določeno predstavo o svetu, smo potemtakem vsi verniki, pravi.

več »

Kdo ti je povedal, da si nag, Adam? »

Mitološko-filozofske skušnjave

Michael Köhlmeier », Konrad Paul Liessmann »

Kdo sem? Kaj pomeni svoboda? Kaj je lepota? Kako obvladujemo čustva in strasti? Kakšno vlogo imajo v medčloveških odnosih maščevalnost, zavist, prevzetnost? V življenju neprestano vznikajo številna temeljna vprašanja, ki jim iščemo odgovore v mislih in pogovorih, radi se tudi zatopimo v literaturo ali filozofijo, od koder črpamo modrosti starejših časov. V knjigi Kdo ti je povedal, da si nag, Adam? sta svojo radovednost in živahno misel združila pisatelj in filozof, v pripovednih zakladnicah preteklosti sta pobrskala za zgodbami in jih prenesla v naš čas.

več »

Tramvaj 83 »

Fiston Mwanza Mujila »

Tramvaj 83 je ›džezovski roman‹, izrisan na ozadju hrušča vlakov, ki ropotaje po stari kolonialni železnici tovorijo robo za dobičkarje z vseh vetrov zemeljske oble. Sredi trušča in pogosto ubrisanih prigod protagonistov se izlušči refleksija o tem, kako naj literatura sploh premišljuje družbeno stvarnost, v kateri se zdi literatura odveč.

več »

V kavarni eksistencialistov »

Svoboda, bit in marelični koktajli

Sarah Bakewell »

Knjiga V kavarni eksistencialistov z naslovom vabi v kavarno Flore v Parizu, eno od najznamenitejših središč, v katerih so se zlasti v tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja srečevali avtorji, umetniki vseh vrst, pesniki in pisatelji – skratka, vodilna sodobna francoska inteligenca in prominenca. Med temi sta imela posebno mesto Jean-Paul Sartre in Simone de Beauvoir, ›kralj in kraljica eksistencializma‹. Sredi svetovnozgodovinskega vrvenja so se ti mladi intelektualci navduševali nad idejami nemške fenomenologije in si ukrojili povsem svojo filozofijo resničnega, izkušenjskega življenja: filozofijo ljubezni in strasti, svobode in biti, prijateljstva in revolucionarnega žara, mareličnih koktajlov in skodelic kave.

več »

Bibavica »

Mirana Likar »

Če nehamo izgovarjati imena mrtvih, ti res umrejo, je prepričana protagonistka Marija Rotta, ki je ne le aristokratskega rodu, temveč predvsem plemenita po srcu, tak rodovnik in značaj pa sta v neprijaznih povojnih časih sumljiv anahronizem. Kot bi jih avtorica s kiparskim dletom klesala iz kamnitega bloka, se v fragmentarni, mojstrsko speljani pripovedi, ki jo dopolnjujeta ženski in moški zbor prednikov, pred našimi očmi oblikujejo še druge figure tega kratkega romana.

več »

Hiša v Ulici Mango »

Sandra Cisneros »

Z romanom Hiša v Ulici Mango, ki pripoveduje o odraščanju dekleta mehiškega rodu v ZDA, je Sandra Cisneros zaslovela po vsej Ameriki in tudi drugod po svetu. Z vso pravico bi knjigo lahko imenovali kultna: od prve izdaje leta 1984 so prodali več kot 6 milijonov izvodov, avtorici je prinesla izjemno priljubljenost v ZDA in Mehiki ter vrsto nagrad, v ZDA je obvezno branje na vseh stopnjah izobraževanja od osnovne šole do univerze, doživela je odrsko adaptacijo, prevedena je v več kot dvajset jezikov …

več »

Max in mačji rod »

Moacyr Scliar »

Max na begu iz nacistične Nemčije v Brazilijo doživi brodolom in se znajde sredi oceana v pomožnem čolniču s cirkuškim jaguarjem, ki je bil med tovorom na njegovi ladji. Da ga zver ne bi požrla, ji mladenič začne za hrano loviti ribe; nekega dne ga jaguar ubrani pred morskim psom, ki napade čolnič ...
Maxu se »novi svet« kaže kot idilična obljubljena dežela, utopično zatočišče. Brž pa se izkaže, da »stari« in »novi« svet le nista tako različna in tudi ne nepovezana, ter da demonom iz starega sveta – ne tistim v družbi okrog protagonista ne tistim v njegovi glavi – ni mogoče preprosto uiti čez morje.

več »

Knjiga o sreči »

Nina Berberova »

Knjiga o sreči je tretji roman Nine Berberove. Prvič je bil objavljen v pariški emigrantski literarni reviji Sodobni zapiski leta 1936, v poznejših izdajah je dobil tudi drugačen naslov, Brez zatona.
Ta roman je resnično brez zatona ›sreče‹, ki jo Vera premočrtno išče vse svoje življenje, čeprav nam daje kar s prvim stavkom vedeti, da je njena dejanska sreča že ›zatonila‹. Tridelna zgradba besedila ustreza postajam na poti tega iskanja. Idilični začetek nam odpre pogled v čase in kraje neskončnih možnosti, razkošno življenje v meščanski družbi na vrhuncu njenega samozavestnega kozmopolitizma v zrelih letih ruskega imperija.

več »

Zakaj sem ubila najboljšo prijateljico »

Amanda Mihalopulu »

Maria Papamavru, pripovedovalka romana Zakaj sem ubila najboljšo prijateljico, se iz Nigerije, kjer se je rodila in skupaj s starši grškega rodu živela do svojega devetega leta, vrne v Grčijo. Selitev v domovino staršev jo zelo pretrese. Tudi Anna Horn, ki je prišla v Atene iz Pariza, se ne more vživeti v novo okolje. Deklici, obe tujki v domovini staršev, se toliko bolj navežeta druga na drugo in kmalu postaneta neločljivi. Prijateljstvo, ki ju povezuje od otroštva do zrelih let, pa je vse prej kot izpolnjujoče. Njun odnos prekipeva od nasprotujočih si čustev in se ves čas giblje med zatiranjem in samožrtvovanjem, tako kot družbena klima, v kateri odraščata.

več »