E-novice

Javna agencija za knjigo RS

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Prehajalec »

Aleksandra Kocmut »

Prehajalec prehaja med fiziko in metafiziko in se sprašuje, katera stvarnost je sploh resnična: ali ta, ki jo vidimo, ali tista, ki jo občutimo. Prehajanja med stvarnostmi so nanizana v osmih zgodbah, napisanih v tekočem, na videz preprostem, izredno berljivem jeziku, kar bo nedvomno pritegnilo tudi tiste bralce, ki običajno ne posegajo po tovrstni (psihedelični) literaturi. Skozi takšno lahkotno pisateljsko govorico pa se nam razkriva vsebina, ki presega okvir razvedrilnega, kratkočasnega branja ob čaju in piškotih v dolgih zimskih večerih.

več »

Norma »

Marjan Žiberna »

Roman Norma je prvoosebna pripoved atleta – tekača v zatonu, ki zaradi nenadne bolezni pristane v bolnišnici. Po odpustitvi spremeni način življenja in začne načrtno trenirati v želji, da bi dosegel olimpijsko normo. Zaradi ljubezni do ženske, ki jo je srečal med bivanjem v bolnišnici, se mu tudi maratonska olimpijska norma zazdi dosegljiva. Skozi pripoved se razkrije nenavadna ljubezenska zgodba, napajana z nerazčiščeno bolečino iz preteklosti, vprašanje, koliko smo pripravljeni tvegati, da bi dosegli, kar si želimo že od mladih nog, in navsezadnje junakov tek ne le skozi ciljno črto, ampak tudi skozi življenje.

več »

Mesto brez spomina »

Javni spomeniki v Ljubljani

Božidar Jezernik »

Kateri je najstarejši še stoječi javni spomenik v Ljubljani? Kakšne namene je imel Primož Trubar: ustvariti slovenski narod ali ponemčiti slovensko ljudstvo? Je bil Jurij Vega španski plemič? Je Ljubljana slovensko narodno središče zaradi geografije ali zaradi politike? Kako je mogoče, da slovensko mesto ne prenese pogleda na največjo umetnino, nastalo izpod rok slovenskega umetnika?
Na ta in še mnoga druga vprašanja opozarja pa tudi odgovarja knjiga Mesto brez spomina. Poglavje za poglavjem prehajamo obdobja slovenske zgodovine in jih opazujemo skozi lečo kulture, politike, gospodarstva, ljudske in »aristokratske« miselnosti. Obenem spoznavamo, kako zelo pomembno je v narodovem spominu tisto, kar aktualni nazori postavljajo v ospredje, pa tudi ono, kar ob tem neizogibno tone v pozabo.

več »

Po njihovih besedah »

Katarina Marinčič »

V romanu se (skozi optiko fiktivnega pisatelja) prepletajo tri zgodbe, ki izhajajo iz treh avtobiografskih zapisov: zgodba velikega arheologa (Heinrich Schliemann), zgodba pisca pustolovskih romanov (Karl May) ter v drugo polovico 20. stoletja postavljena zgodba šefa protiobveščevalne službe v »neimenovani deželi«. Osnovni vezni element med pripovedmi je pisateljev razmislek o lažnivosti oziroma resnicoljubnosti avtobiografij.
Pripoved o protiobveščevalcu je v prozi, posamezni deli arheologove zgodbe so v verzih (heksameter, elegični distih), zgodbo o Karlu Mayu spremljamo kot gledališko predstavo. Navdih za takšno mešanje žanrov so, vsaj v formalnem smislu, razsvetljenski romani (Diderot, Sterne). Delo se tako v okviru svetovne književnosti vpenja v tradicijo novodobnega romana, katerega začetek večina literarnih zgodovinarjev umešča na prelom 17. in 18. stoletja.

več »

Maj, november »

Drago Jančar »

Maj, november, deseti roman Draga Jančarja, se začne kot šala, nadaljuje se kot ironija in satira, sčasoma pa začne postavljati globlja vprašanja o življenju mladega Cirila Kraljeviča in o svetu, v katerem živi. V nekaj mesecih se odvijejo sklepna poglavja njegovih poskusov, da bi našel svoj prostor pod soncem in si postavil smiselni življenjski cilj, ki se neulovljivo premika med skrajnima poloma visokih sanj o umetnosti in ljubezni ter banalno, tudi brutalno vsakdanjostjo, v kateri je treba predvsem preživeti. Med kratkim potovanjem skozi družbo, kjer so vse velike zgodbe že zaključene in za njimi ostajajo zgolj ostri robovi povzpetništva in pridobitništva, se njegova želja po polnem in smiselnem življenju spreminja v tavajoče iskanje identitete in vse bolj izgubljenih iluzij. V še zmeraj mladostno vedrino se počasi naseljuje grenkoba nesmiselnega nesporazuma s svetom.

več »

Čigavo življenje? »

Maurice Béjart

Francoski koreograf Maurice Béjart je Čigavo življenje?, drugi del svoje avtobiografije, napisal na pobudo založnika svoje prve knjige spominov, Trenutek v življenju drugega. Béjart se pisanja tokratne knjige loti v božično-novoletnem tednu leta 1995, z zapisovanjem spominov pa konča poleti 1996. Svoje približevanje sedemdesetim je sprejel kot lepo priložnost za ›obračun‹, ›inventuro‹, iskren pogled na preživeta leta in doživljaje, ki so se nabrali ob umetniškem ustvarjanju ter srečevanju z drugimi.
Maurice Béjart tokrat bralca ne popelje ponovno po svojem bogatem koreografskem opusu, temveč ga povabi na sprehod skozi svojo bogato ›knjižnico‹. Med listanjem po knjigah na svojih knjižnih policah, med revijami, brošurami, pismi, ploščami in zgoščenkami nam s križpotij umetnosti in družbe predstavi nešteto velikih imen iz sveta filma, literature, glasbe, plesa – ljudi, ob katerih se je kalil, krepil, izoblikoval; ljudi, ki jih je dobro poznal, in takih, ki jih ni nikoli srečal; ljudi, ki so bili sodobniki njegovega življenja ali pa so že več stoletij del izročila …

več »

Božji otročički »

Tatjana Gromača »

Roman Božji otročički sestavljajo fragmentarni dnevniški, z avtoričinim značilnim črnim humorjem prežeti zapisi hčere psihotične matere, ki ima za nameček še to smolo, da je Srbkinja v okolju poosvoboditvene Hrvaške. Vendar knjiga ni le pripoved o posttravmatski usodi neke ženske ne kronika družine, na katero usodno vpliva duševna bolezen enega od članov, saj bolezen posameznika v romanu prerase v metaforo bolezni širše družbe.
Tatjana Gromača je najvidnejša pisateljica nove hrvaške proze, ker je nepodkupljiva, ostra in jedka. Njeno pisavo odlikuje malone groba neposrednost, očiščena sleherne sladkobnosti in mladostnega optimizma.

več »

Brezno »

Fernando Vallejo »

Zgodba se dogaja v kolumbijskem mestu Medellín, kamor se pripovedovalec po dolgem času vrne zaradi družine. Razlog za njegovo vrnitev je brat Darío, ki je zbolel za aidsom in potrebuje oskrbo. Medtem ko se bratovo zdravje vztrajno slabša, tudi zaradi zlorabe alkohola in marihuane, pripovedovalec obuja spomine na njuno najstniško življenje, polno zabav in homoseksualnih ljubezenskih odnosov. Pomembno vlogo v romanu ima tudi Smrt, ki se proti koncu vse pogosteje pojavlja, kar dodaja simbolno razsežnost pripovedi, ki je kruto iskrena in prežeta s kritiko nasilne družbe, kolumbijske politike in katolicizma.

več »

Nemir »

Miriam Drev »

Roman je postavljen v trikotnik evropskih držav Slovenije, Madžarske in Avstrije ter s pripovednimi vstavki na indijsko podcelino. Razdeljen je na tri dele, v katerih pripovedovalki, pripadnici dveh kultur – Slovenka Ema in Indijka Sangita – spregovorita o sebi in svojem odnosu z moškim, beguncem iz Madžarske po zatrti revoluciji leta 1956. Prva iz zornega kota sprva radožive, nato pa čedalje bolj zapletene partnerske intime, druga s stališča dolgoletnih prijateljskih izkušenj. V središču pripovedi je gradnja identitete vsakega od treh glavnih protagonistov, sovplivanje njihovih, v nekaterih pogledih primerljivih življenjskih izhodišč in idealov, ki pa tako zaradi osebnih kot tudi družbenih spremenljivk marsikdaj niso združljivi in privedejo do nepričakovano burnih zasukov.

več »

Samo pridi domov »

Andrej E. Skubic »

V romanu Samo pridi domov se Andrej E. Skubic loteva zelo aktualne teme, ki pa v slovenski literaturi še ni bila deležna ustrezne obravnave: političnega tajkunstva in korupcije. Čeprav v vrtincu dogodkov, ki se hkrati berejo kot kriminalka in drama, nenehno srečujemo mesta, ki so nam iz javnega življenja še kako znana, to ni roman na ključ; prav tako se ne spogleduje s političnim aktualizmom.
Leon Berden izgubi prestižno službo v odvetniški pisarni, ker na tiskovni konferenci razkrije poslovne nečednosti svoje stranke. Toda čeprav v očeh javnosti zaradi tega postane junak, samostojna pisarna, ki jo odpre, bolj ali manj sameva. Napetost se pojavi tudi v družini, saj zaradi njegovega padca večino družinskih financ prevzame žena, ki sprejme mesto državne sekretarke, medtem ko njemu vloga varuške njune hčerke ne diši preveč. Da postanejo stvari še kočljivejše, se zaplete v razmerje z nekdanjo sošolko, danes novinarko, ki jo, kot se zdi, zanima predvsem pravo ozadje njegove nerazumne izdaje strankinega zaupanja.

več »