E-novice

Javna agencija za knjigo RS

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Kratka luč v temi »

Moje življenje z znanostjo

Richard Dawkins »

Kratka luč v temi je drugi del avtobiografije Richarda Dawkinsa, v kateri ta na razigran in hudomušen, a vseskozi poglobljen in prefinjen način pripoveduje o dogodkih in doživljajih svojega zasebnega in javnega življenja. V nasprotju s prvo knjigo ta ni pisana kronološko, temveč bolj tematsko. Njen okvir je slavnostna večerja ob avtorjevem 70. rojstnem dnevu v dvorani oxfordskega New Collegea. Ob pogledu na množico izbranih povabljencev mu spomin hvaležno oživlja doživljaje iz bogate preteklosti …
Dawkins nas popelje v razgibane svetove akademskega življenja, literarnih agentov, kuloarje televizijske resničnosti in seveda znanosti, znanosti, znanosti. V teh svetovih nam naslika mnogo velikanov svojega časa, ki tako stopajo tudi pred nas v svoji bolj znani javni podobi in mnogo manj znanih skicah iz vsakdanjega življenja. Njihova vrsta je dolga: Douglas Adams, Christopher Hitchens, John Maynard Smith, Daniel Dennett, Nathan Myhrvold, Jared Diamond, Steven Pinker, Richard Leakey, Carolyn Porco, Charles Simonyi, David Attenborough, Peter Medawar, Lawrence Krauss, Neil deGrasse Tyson …

več »

Moč čudenja »

Kako nastane znanstvenik

Richard Dawkins »

Moč čudenja je prva knjiga avtobiografije Richarda Dawkinsa, v kateri nam je odprl zanimiv pogled na svoja otroška in mladostna leta, intelektualno prebujanje v Oxfordu in postaje svoje zgodnje profesionalne kariere. Njegov živahni prikaz idiličnega otroštva v kolonialnem tropskem raju britanskega imperija bogatijo skice staršev in sorodnikov, katerih se spominja s hvaležnostjo, občudovanjem in spoštovanjem. Vzporedno z razgibanimi leti šolanja nam Dawkins bogato naslika tudi svoj duhovno-nazorski mladeniški razvoj od člana otroškega nabožnega zborčka do doslednega nasprotnika religije.
Z začetkom študija zoologije na Univerzi v Oxfordu je Dawkins spoznaval tamkajšnji sistem tutorstva, ki mu je na povsem nov način odprl pogled v znanost, mnogo učinkovitejši od klasičnega študija iz učbenikov.

več »

Soba 2 »

Julie Bonnie »

Roman Soba 2 poteka v dveh časovnih obdobjih. Sedanjost odstira mučno vsakdanjost Béatrice, otroške sestre na porodniškem oddelku, ki mora preživljati svoja otroka in je bila zato prisiljena opustiti boemsko življenje gole plesalke na umetniških turnejah. Skuša postati »normalna«, se prilagoditi večini, a ji to nikakor ne uspeva, saj po eni strani s svojim bistvom ostaja v preteklosti, pri tistem, kar je bilo res »njeno«, njena prava narava, po drugi strani pa jo raznovrstne in tudi tragične usode žensk na porodniškem oddelku pregloboko prizadevajo, da bi s svojo rahločutnostjo to lahko dolgo prenašala. Za vrati sobe 2 je samo ena zgodba, za drugimi vrati so druge in niso vse eno samo veselje ob rojstvu otroka.

več »

Pikov fant »

Joyce Carol Oates »

Pikov fant (2015) je v prvi osebi pisana psihokriminalka o uspešnem in uglednem avtorju »spodobnih« kriminalk Andrewu J. Rushu (»Stephenu Kingu za džentelmene«), ki ima urejeno življenje z ljubečo ženo in tremi odraslimi otroki, a obenem mračno skrivnost: pod psevdonimom Pikov fant piše in izdaja tudi zelo drugačne, krute, nasilne, sadistične romane. Ko hči po naključju najde eno teh knjig in začne spraševati, kdo je v resnici njen avtor, in ko ga istočasno neznana ženska obtoži plagiatorstva, se znajde v hudi stiski in njegov drugi jaz počasi prevlada nad ljubeznivim in umirjenim Andrewom, ki nenadoma nima več nikakršnega vpliva na dogajanje …

več »

Trpljenje kneza Sternenhocha »

Groteskni romanet

Ladislav Klíma »

Sternenhocha, pomembnega moža in znanca ožjega kroga vodilnih v državi, spremljamo skozi njegove dnevniške zapiske. Knez se zaljubi v Helgo in ji milostno, saj izhaja iz nižjega stanu, ponudi zakon. Toda o hvaležnosti, ki jo pri tem pričakuje, ni ne duha ne sluha, namesto tega se znajde v vrtincu, ki silovito preobrne njuna razmerja moči. Helga po rojstvu njunega sina dokončno podivja in se spremeni v Demono – ubije lastnega otroka in očeta, hrepeni po neukročenih in dominantnih ljubimcih, tujih krajih, bližnjih srečanjih z divjimi živalmi; postane ženska, ki si je Sternenhoch ne more podrediti. Zato jo zapre v klet in tam pusti umreti. Le da ni povsem jasno, ali je Helga tudi dejansko umrla …

več »

Glad »

Knut Hamsun »

Roman Glad (Sult, 1890) Knuta Hamsuna je bil v slovenščino prvič preveden že leta 1925, pet let po tistem, ko je Hamsun dobil Nobelovo nagrado. Roman so opisovali kot enega »najbolj vznemirljivih romanov vseh časov«. V njem spremljamo norveškega umetnika, ki se sprehaja po ulicah Osla in premaguje lakoto. Ta ga prežema vedno bolj, stadiji do popolne izčrpanosti pa so opisani v vztrajni, lucidni pisavi, ki odlično odseva razpadanje junakove resničnosti. Ko njegovemu telesu vedno bolj zmanjkuje energije, popušča vez telesa z življenjem, zato slabi tudi vez z resničnostjo, zaostrijo se njegova moralna načela, vse bolj divja pa postaja tudi njegova domišljija, zato ne more več dobro preceniti vsakdanjih okoliščin. Ko se telo bori za preživetje, vedno bolj usiha njegova empatija; vidimo, kako vse to vpliva na njegova čustva, ki nihajo od samovšečnosti do sovraštva do sebe.

več »

Jane Austen »

Življenje

Carol Shields »

V literarizirani biografiji ene najslavnejših romanopisk 19. stoletja avtorica Carol Shields pred bralcem razgrinja življenje, delo in ne nazadnje tudi sanje Jane Austen: župnikove hčerke, strastne bralke in opazovalke življenja, snovalke sreče in stare device. Ta neverjetni preplet nasprotij in skorajda skrajnosti sestavlja predivo, iz katerega je Austenova tkala svoje življenje in svoje romane. Carol Shields nam z rahločutnim vpogledom v zgodovinske, družbene in psihološke okvirje Janinega časa odstira podobo pisateljice, ki ni bila nikoli sama, pa se vendarle zdi osamljena; avtorice, ki je prepričljivo in privlačno pisala o stvareh, kakršnih ji ni bilo dano doživeti; ženske, ki je bila ujeta v šablonizirano, od moških vodeno stvarnost, ki pa jo je vendarle znala preseči – in pri tem je bila ironija njeno najmočnejše orožje.

več »

Bagdadske sirene »

Yasmina Khadra »

V Bagdadskih sirenah spremljamo mladega beduina, ki zaradi ameriške zasedbe prekine šolanje v Bagdadu in se vrne v rodni Kafr Karam, odmaknjeno iraško vasico. Čeprav po Iraku divja vojna, Kafr Karam živi izolirano življenje, kot v nekakšnem milnem mehurčku, vojne strahote se ga dotaknejo le kot novice, ki vse bolj zastrupljajo vzdušje in odnose med ljudmi, sicer pa ga obidejo. Toda nekega dne membrana poči in življenje se z vso silovitostjo okrutno preobrne.
Bralec skozi oči mladega beduina doživlja dogajanje, ki pripelje do surove preobrazbe – življenja nasploh in posebej pripovedovalca, ki se iz distanciranega opazovalca spreminja v fundamentalističnega ekstremista.

več »

Bledomodra ženska pisava »

Franz Werfel »

»Zamotana zgodba nekega zakona«, »tragikomična povest sodobne zgodovine«, »vpogled v svet, v katerem kmalu ne bo več mogoče normalno živeti« − to so izseki kritiških ocen romana (ali novele) Bledomodra ženska pisava (Eine blaßblaue Frauenschrift, 1941) Franza Werfla. V štiridesetih letih prejšnjega stoletja je novela v mnogočem napovedovala vrsto literarnih del, ki jih danes uvrščamo v tako imenovano literaturo holokavsta. V ospredju novele je ljubezenski trikotnik med Leonidasom Tachezyjem, avstrijskim uradnikom na visokem položaju, njegovo mlajšo ženo Amelie Paradini, navajeno visokega življenjskega standarda, in Judinjo Vero Wormser iz njegove daljne preteklosti, v katero se je zaljubil pri štirinajstih. Po poroki jo sreča v nemškem Heidelbergu, kjer študira filozofijo.

več »

Družba ničelnih mejnih stroškov »

Internet stvari in ekonomija souporabe

Jeremy Rifkin »

Družba ničelnih mejnih stroškov je popis prihodnjega razvoja (zlasti zahodnega, industrijsko razvitega) sveta, v katerem s postopoma prihajajočim ›internetom stvari‹ prihaja doba skoraj brezplačnih dobrin in storitev, ki jo bo zaznamoval globalen vzpon kulture deljenja in souporabe – ter neizogiben zaton kapitalizma kot samoumevne družbene ureditve.
To ni prva knjiga, ki obravnava razkroj kapitalizma, je pa v svetu krivično rastoče družbene neenakosti zaradi razmaha neoliberalnih ideoloških skrajnosti ena redkih, ki ponuja vrsto možnih in realnih poti, po katerih bi se družbe po vsem svetu lahko razvijale. Avtor prepoznava v internetu tisto gibalo, ki je najprej na razne načine povezalo ljudi celotnega planeta, nato pa se lotilo tudi ekonomskih mehanizmov, ki jim pretežno sledi moderno človeštvo. Internet, še posebej internet stvari, botruje sodobni tehnologiji, ki omogoča čedalje cenejšo proizvodnjo in neusmiljeno zbija mejne stroške množične industrije na ›skoraj nič‹.

več »