Javna agencija za knjigo RS

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Kdo vlada svetu? »

Noam Chomsky »

Knjiga Kdo vlada svetu? v 23 ›slikah‹ prikaže zgodovinske korenine in aktualne posledice ameriškega intervencionizma povsod tam, kjer je politika v zadnjih dveh stoletjih prepoznavala strateške politične ali ekonomske prednosti, katerih Američani niso želeli prepuščati drugim – drugim (konkurenčnim) dejavnikom ali preprosto domačinom. Ker pa je svet nadvse raznobarven in je v njem težko totalitarno ohranjati eno sámo linijo hegemonije, ni treba veliko, da se iz začetne odločne in brezkompromisne obrambe ›tekovin‹ brutalnega kapitalizma rojevajo čudna protislovja. Lahko si ogledamo samo Bližnji vzhod, kjer je danes v zmešnjavi velikih vojn, groženj z jedrskim orožjem, nepreštevnih proksi in ad hoc vojn, celo nedoločenega števila držav in ad hoc samozvanih držav težko z zanesljivostjo reči, kdo je v katerem trenutku zaveznik ali nasprotnik kogarkoli drugega; sploh so pa ta razmerja fleksibilna, že davno ne več toliko odvisna od nacionalnih motivov (čeprav so tudi ti še vedno boleče živi: glej primer Palestina!) kot, zdi se, borzno-strateških projekcij svetovnih bogatašev.

več »

Tisoč let mraka in luči »

Oris kulturne zgodovine srednjega veka: slikarstvo, glasba, literatura

Marko Trobevšek

Knjiga na zanimiv in privlačen način razprostre tančico skrivnostnega srednjega veka. Delo teži k povezovanju in sintezi. Prinaša svež pogled na dobo in pregledno predstavi njene dosežke v slikarstvu, arhitekturi, glasbi in literaturi. Razloži, kako so v srednjem veku pojmovali področja, ki jih danes združuje pojem umetnosti, v kakšni hierarhiji so jih videli, in načenja vprašanje njihove povezanosti; pojave skuša dosledno razlagati v povezavi z zgodovinskimi okoliščinami. Razgleduje se tudi po srednjeveškem naravoslovju in filozofiji, s čimer teži k celovitemu prikazu duha časa. Na več mestih se dotika Slovencev oziroma njihovih prednikov v srednjem veku, posebej pa se jim posveti še v daljšem pripisu na koncu. Podoben pripis je posvečen sočasnim neevropskim civilizacijam, s čimer je evropski srednji vek postavljen v širši kontekst.

več »

Radosti in dnevi »

Marcel Proust »

Proustov prvenec Radosti in dnevi (Les plaisirs et les jours, 1896) je vsebinsko in oblikovno zelo raznolik: poleg šestih daljših novel obsega krajša razmišljanja o svetovljanskem življenju, značajske skice in psihološke analize, razpoloženjske pesmi v prozi ter krajši ciklus pesniških »portretov slikarjev in skladateljev« v rimanih aleksandrincih.
Sodobniki so zbirko, v katero je petindvajsetletni avtor uvrstil mladostna dela – »pene na razburkanem življenju, ki se zdaj umirja« – sprejeli z blagim posmehom, kot delo diletanta, prikupno otročjega salonskega leva.
Beremo jo lahko kot zastrto avtobiografijo, umetnikov mladostni portret. Še jasneje kot Proustov zasebni psihološki profil pa se v zbirki izrisuje njegov pisateljski razvoj. To je eno tistih mladostnih del, v katerih je kljub začetniški okornosti – ali pa ravno zaradi nje – mogoče uzreti kal nečesa velikega.

več »

Kakor poti v megli »

Burni dnevi Otta Grossa

José Morella »

Osrednji lik romana je Otto Gross, avstrijski boem, anarhist, utopični mislec in prezrt psihoanalitik, ki je v začetku 20. stoletja deloval tudi v sloviti komuni v švicarskem zdravilišču Monte Verità. O njem želi scenarist Llerandi posneti dokumentarni film, zato iz rodne Španije odpotuje v Gradec, na Dunaj in v Berlin, da bi sledil Grossovemu življenju, poiskal sorodnike in ljudi, ki so ga poznali, in na podlagi zbranega gradiva ustvaril film o osebi, ki ga navdušuje. Najpomembnejšo pričevalko, osemdesetletno Lise, vnukinjo Otta Grossa, najde kar blizu svojega doma. Llerandi in Lise, ki zdravi svoje travme s stikom z zemljo – iz gline izdeluje lončenino – sta plod literarne domišljije in delujeta kot pola notranjega monologa.

več »

Modro okrasje »

Katharina Winkler »

Modro okrasje je roman o ljubezni in nasilju, odvisnosti in krutem zatiranju. Pripoveduje o ženski, njenih sanjah o samostojnosti, trpljenju pod udarci moškega in o njeni nezlomljivi volji po uveljavitvi.
Knjiga je pretresljiva, ker ne govori o nasilju kake izjemne patologije, nasilju, ki bi bilo očitno družbeno nesprejemljivo in zato tudi sankcionirano. Ne. To je pripoved o družinskem nasilju, o pretepanju in maltretiranju žensk in otrok: o samoumevnosti, neizbežnosti, neizprosnosti, o nedopustnosti nasilja.

več »

Babuškin kovček »

Mirana Likar »

Štiri generacije, štiri ženske, štiri zgodbe v petih delih. Družinska saga zajame intimni in zgodovinski lok skoraj celega zadnjega stoletja, v katerem se dediščina dobrega in slabega kot živa materija, ki ima praizvore, prenaša iz roda v rod in preoblikuje skozi čas. Katere poteze neprilagojene Magdalene odkrijemo v njeni hčeri Bibi, ki je v najstniških letih odšla od doma in se vrnila šele, ko je bila mama na smrtni postelji? In kateri obraz najstarejše, Sofije, ki je po svojih najboljših močeh prebrodila drugo svetovno vojno, lahko uzremo v najmlajši, študentki prava Miji?

več »

Črno jezero »

Hella S. Haasse »

V pripovedi o tesnem prijateljstvu med nizozemskim in javanskim dečkom, ki se z leti zaradi kulturnih razlik oddaljita drug od drugega, avtorica namreč brez zadržkov razkriva brezobzirno izkoriščanje ljudi in naravnega bogastva v nizozemskih kolonijah. Pripovedovalec, čigar imena ne izvemo, opisuje brezskrbno otroštvo na očetovi plantaži in se spominja najboljšega prijatelja, javanskega dečka Oeroega. Z leti se fanta začneta zavedati različnosti svojega položaja v hierarhiji kolonialnega sistema. Zaradi naraščajočih napetosti pripovedovalca proti njegovi volji pošljejo študirat na Nizozemsko, Oeroeg pa se sčasoma pridruži odporniškemu osvobodilnemu gibanju.

več »

Tito »

Ivo Goldstein », Slavko Goldstein »

Knjiga Tito je nova biografija dosmrtnega predsednika druge Jugoslavije. Napisala sta jo hrvaška zgodovinarja – oče in sin – Slavko in Ivo Goldstein.
Po eni strani skušata z določene časovne razdalje pokazati legendarnega človeka v njegovih številnih podobah. Izogibata se čedalje pogostejši stereotipizaciji, ki mnoge avtorje podobnih besedil dandanes zapeljuje bodisi v idolatrijo, celó hagiografijo, bodisi v demonizacijo. Delo prikazuje Josipa Broza v različnih obdobjih njegovega življenja, hkrati pa sistematično demistificira Titov ›lik in zasluge‹. Kot vsak posameznik je imel tudi on številne odlike in napake, in hrvaška avtorja ne štedita z osvetljevanjem prav vseh. Cilj je torej verodostojna kronološka predstavitev obravnavane osebnosti od rojstva do smrti (in še nekaj dosedanjih desetletij po njej).

več »

Utopljeni detektiv »

Neil Jordan »

Če je bil roman V koži drugega verodostojen portret Dublina v času pisateljeve mladosti, se tu znajdemo v propadajočem, vročem in vlažnem izmišljenem mestu z nenehnimi izgredi in policijo na ulicah; navdih za njegovo podobo je Jordan dobil v Budimpešti, ko je med snemanjem nadaljevanke o Borgijcih naletel na oborožene policiste in lajajoče policijske pse, ki so nadzorovali parado ponosa.

več »

Simfonija v belem »

Adriana Lisboa »

Simfonija v belem se začne z molkom. Pred bralskimi očmi se ta le počasi krha in postopoma se odstira brutalna resnica o nasilju, zakopanem v preteklost, prav v srži prepletenih zgodb in odnosov glavnih junakov. Fragmentarno razstiranje tega, kaj tiči pod površino, kdo je to storil in komu in kdo je to vedel, je napeto, čeprav na drugačen način kot detektivska zgodba, saj ni nikogar, ki bi prišel od zunaj in razmotal ali presekal vozel. Skoraj vse je že tu, za duševnimi stanji in medosebnimi odnosi, »samo« izreči je treba – in ravno to se izkaže za najtežjo nalogo, saj je ponotranjena zapoved molka sestavni del nasilja, ki traja še po rabljevi smrti.
Po eni strani je skrivnost Simfonije v belem skrajno intimna zgodba o neki družini, starševskem nasilju, spolni zlorabi, incestu, očetomoru, strtih otroštvih in zastrupljenih prihodnostih ter o boju za preživetje.

več »