E-novice

Knjiga

Okrutni svet

Luis Negrón»

prevod: Ferdinand Miklavc

naslovnica: Vesna Vidmar

format: 130 × 200

strani: 96

vezava: mehka, zavihi

izid: 12. 11. 2015

ISBN: 978-961-241-929-5

redna cena: 12,90 €

modra cena: 12,25 €

vaš prihranek: 0,65 €

na zalogi

Liki zgodb v Okrutnem svetu se nenehno spopadajo s predsodki, strtim srcem, revščino, obrekovanjem in smrtjo. Fiktivni svet Luisa Negróna je nedvomno krut – vendar obljuden z nezlomljivimi, duhovitimi in presenetljivo optimističnimi junaki. Zgodbe o včasih smešnih in drugič pretresljivih načinih preživetja v skrajno okrutnem svetu so napisane premišljeno in spretno, čista, linearna pripoved se prepleta s satiro. Pripovedi so prežete s pesniškim žarom in drznostjo, začinjene so s ščepcem duhovnosti ter ne skoparijo s kritiko fanatizma in homofobije.

_______

NAGRADA LAMBDA 2014

Preberite odlomek

na vrh strani

Zaskrbljeni, nadvse zaskrbljeni sosedi se srečata, vsaka na svoji strani ograje, ki ločuje njuni hiši, in se posvetita obiranju vsega sveta. Ena je učiteljica in ji gre dobro. Njena hiša ima rešetke, sončni grelnik za vodo, satelitsko anteno in nadstrešek za dva avtomobila. Druga je drugič poročena, in s tem bo ostala, in če bo taka božja volja, da gresta narazen ali jo on pusti, se ne bo več poročila; s kom živela že, poročila pa ne. Ne gre ji tako dobro kot prvi, vendar se trudi, da se to ne vidi. Obe sta zaskrbljeni, ves čas se ozirata na vse strani, izražata svojo zaskrbljenost, in zelo zaskrbljeni, nadvse zaskrbljeni si dajeta duška, kakor najbolje moreta, in če človek pomisli, vse skupaj res ni tako enostavno.

ZASKRBLJENA MAMA: Ne zameri, ampak Altin mali bo peder.

TUDI ZASKRBLJENA MAMA: Kajneda? Prav to sem rekla Ésteju in rekel mi je, da je treba mojega Yanielita poučiti, kje tiči nevarnost, in če se ga dečko dotakne ali se mu približa, naj ga krepko boksne in nama pride povedat.

ZM: Ne; pa pravijo, da to ni nalezljivo; dečki so pa zbegani. Vedno govorim, fuj, da je to odvratno, da je to narobe, Alta pa, kot da ni nič. Nič ne naredi, da bi to spremenila.

TZM: To pravi tudi Éste, in da bi ga zgrabil in mu jih pošteno naložil. Nekoč, ko smo bili po nakupih, si je Yanielito zaželel plišasto igračko in Éste mu je eno primazal. Krepko mu je dal, četudi sicer nikoli ne dvigne roke nadenj. Niti pisnila nisem, saj jih konec koncev on vzgaja in ima več pravice kot pa tisti kurbin sin, ki svojih otrok niti ne obišče. Pogosto me opozori: »Honey,« – reče mi honey – »če bom pri fantu opazil kaj čudnega, bom že uredil z njim.«

ZM: Zadnjič sem bila pri Alti, nesla sem ji denar za neke izdelke, in fantek je začel jokati, ker mu je ati ugasnil telenovelo. Punca, če bi ga ti videla, jokal je kot kaka magdalena, Alta pa pravi možu: »Pusti fantka, saj ti nič noče, in če prideš domov slabe volje, se nikar ne znašaj nad njim,« in spet prižge telenovelo. Ubogi možakar, žal mi je zanj. Po mojem se je poročila z njim samo zaradi državljanstva.

TZM: Ne, ampak ti ljudje so pač taki.

ZM: Ampak, poslušaj, rekla sem ji: »Poglej, Alta, ne zameri, ampak do tega dečka si preveč zaščitniška. Saj je fant, in očetje morajo biti trdi z njimi in jih obravnavati po moško. Saj razumem, da je mami težko in jo boli, ampak v tem obdobju otrok bolj potrebuje toliko očeta kakor pa tebe. Ne zameri, Alta,« ji pravim, »ampak temu fantu so preveč pri srcu telenovele, in ne pozabljaj, da je moški.«

© Modrijan založba, d. o. o., 2015