E-novice

Knjiga

Nemeza

Philip Roth»

prevod: Miriam Drev

naslovnica: Vesna Vidmar

format: 130 × 200

strani: 192

vezava: mehka, zavihi

izid: 2013

ISBN: 978-961-241-739-0

redna cena: 20,90 €

modra cena: 19,85 €

vaš prihranek: 1,05 €

na zalogi

Zadušljivega poletja 1944, nedolgo pred iztekom vojne, v judovskem predelu mesta Newark izbruhne epidemija otroške paralize. Bolezen od petdesetih let prejšnjega stoletja obvladujemo s cepivom, takrat pa je bilo njeno razdejanje podobno učinkom kuge. Roth v družinsko okolje tesno povezane mestne skupnosti in zatem v gorski poletni otroški tabor v gorovju Poconos postavi svojega protagonista, triindvajsetletnega Buckyja Cantorja, po poklicu športnika, po značaju pa požrtvovalnega poštenjaka. Cantor se po svojih najboljših močeh spoprime s kužno nevarnostjo, z Bogom, predvsem pa s sabo in svojimi načeli. So njegove poteze, ki izhajajo iz groze, bolečine in nejevere, ter opredelijo tako njegovo prihodnost kakor tudi srečo njegove zaročenke, moralno utemeljene ali vendarle zmotne?

Slovensko izdajo je finančno podprla Javna agencija za knjigo RS.

Preberite odlomek

na vrh strani

Prvi primer otroške paralize v tistem poletju se je zgodil na začetku junija, tik po spominskem dnevu padlim vojakom, v revni italijanski četrti na drugem koncu našega mesta. V judovski soseski Weequahic na jugozahodnem mestnem vogalu za to sploh nismo slišali, kot tudi ne za naslednji ducat posamičnih primerov, ki so se pojavili tu in tam skoraj v vseh newarških četrtih razen v naši. Šele četrtega julija, ko je bilo v mestu uradno že štirideset obolelih, so na prvi strani večernega časopisa objavili članek z naslovom »Zdravstveno vodstvo svari starše pred poliomielitisom«, v katerem je doktor William Kittell, predstojnik Zdravstvenega urada, opozoril starše, naj skrbno opazujejo svoje otroke in pokličejo zdravnika, če bi pri otroku opazili bolezenska znamenja, kakor so glavobol, bolečine v vratu, slabost, otrpel vrat, bolečine v členkih ali povišana vročina. Čeprav je doktor Kittell priznal, da je tako zgodaj v obdobju, ko se običajno pojavi poliomielitis, štirideset bolnikov dvakrat več kot po navadi, je izrecno poudaril, da v mestu, ki šteje 429000 prebivalcev, še nikakor ni mogoče govoriti o epidemiji otroške paralize. Tudi to poletje je treba, kakor poleti zmeraj, biti pazljiv in poskrbeti za ustrezne higienske ukrepe, vendar ni razloga za tak preplah, kot je »povsem razumljivo« zajel starše pred osemindvajsetimi leti, v času najhujšega izbruha te bolezni, kar jih je bilo kdaj zabeleženih – epidemije poliomielitisa, ki je leta 1916 zajela severovzhod Združenih držav in je v njej obolelo več kot 27000 ljudi, 6000 pa jih je umrlo. Od teh je v Newarku zbolelo 1360 in preminilo 363 oseb.
Celo v letu s povprečnim številom primerov, ko je bilo tveganje, da bi se človek nalezel otroške paralize, veliko manjše kot davnega 1916, je ta hromeča bolezen, ki je dosmrtno onesposobila in pohabila mladostnika ter zaradi nje ni mogel dihati, razen s pomočjo cilindričnega kovinskega aparata za umetno dihanje, znanega pod vzdevkom »železna pljuča« – ali ki je spričo ohromitve dihalnih mišic povzročila smrt – staršem v naši soseski povzročala hude skrbi in skalila mir otrok, ki poleti niso imeli šole in bi se lahko ves ljubi dan do podaljšanega večernega somraka igrali zunaj. Zaskrbljenost zaradi strašnih posledic okužbe s paralizo je še povečalo dejstvo, da ni obstajalo nobeno učinkovito zdravilo in tudi ne cepivo, ki bi te zavarovalo pred to boleznijo. Poliomielitis – oziroma otroška paraliza, kakor so jo poimenovali, ko so še mislili, da se je nalezejo predvsem malčki – je lahko kot z jasnega neba doletel kogarkoli. Čeprav je bolezen po navadi prizadela otroke, mlajše od šestnajst let, so se z njo lahko resno okužili tudi odrasli, kakor na primer takratni predsednik Združenih držav.
Franklin Delano Roosevelt, najbolj znamenita žrtev poliomielitisa, je zbolel za otroško paralizo kot krepak moški pri devetintridesetih in poslej ni mogel več hoditi brez tuje pomoči ter je tudi tako potreboval težke opornice iz jekla in usnja, segajoče od bokov do stopal, da je sploh mogel stati. Dobrodelna ustanova »March of Dimes«, ki jo je osnoval, ko je bil v Beli hiši, je zbirala denar za raziskovanje in denarno podporo prizadetim družinam; čeprav je bolnik lahko delno ali popolnoma okreval, je to pogosto dosegel šele po mesecih ali letih dragega bolnišničnega zdravljenja in rehabilitacije. Enkrat letno med zbiranjem prispevkov je ameriška mladina v šolah darovala svojo žepnino, da bi pomagala v boju proti tej bolezni, metala kovance v zbiralne pločevinke, ki so jih biljeterji v kinodvoranah podajali vzdolž sedežev, na stenah trgovin in pisarn ter na šolskih hodnikih po vsej državi pa so viseli plakati z napisi »Tudi ti lahko pomagaš!« in »Pomagaj v boju proti otroški paralizi!« – s sliko ljubke deklice, plaho sesljajoče palec, z opornicami na nogah, ali prikupnega fantiča z nožnimi protezami, ki se je, poln upanja, junaško nasmihal – plakati, ob katerih se je sicer zdravim otrokom zazdela možnost, da bi zboleli tudi oni, toliko bolj grozljivo stvarna.

© Modrijan založba, d. o. o., 2013

Poglejte tudi

na vrh strani

Človeški madež »

Philip Roth »

Coleman Silk, Afroameričan zelo svetle polti, se od mladega uspešno izdaja za belca, še več, za belega Žida. Njegova odločitev temelji na izbiri: med rasno zvestobo in osebno svobodo mu je slednja ljubša. Ironija je, da ga prav nesrečno uporabljen izraz, s katerim naj bi domnevno nekorektno žalil svoje temnopolte študente, kasneje spravi ob univerzitetno kariero. Na stara leta se Coleman speča z mlado snažilko in si tako spet prisluži obsodbo svojih sovražnikov na kolidžu.

več »

Dojka »

Philip Roth »

Kot nekakšen sodobni Gregor Samsa se David Kepesh nekega dne prebudi in ugotovi, da se je spremenil. A če se je Kafkov protagonist preobrazil v ogromnega hrošča, Rothov junak ni več meter petinosemdeset centimetrov velik profesor književnosti, pač pa sedeminsedemdesetkilogramska dojka. Ko mu po začetnih krizah zavesti in uma uspe na novo vzpostaviti nekatere življenjske relacije, se prizadeti profesor vse bolj in bolj osvobaja spon nove oblike in začne odkrivati skrite čare in slasti svojega »dojkovanja«.

več »

Ogorčenje »

Philip Roth »

Zgodba se prične, ko devetnajstletni Marcus Messner pred preveč zaskrbljenim očetom zbeži na oddaljen kolidž. Znajde se v okolju bratovščin, uspešnih športnikov s puloverji na v-izrez, obvezno službo božjo, toda zanimajo ga le odlične ocene in trd študij. Ko se nekega dne odpravi na zmenek z Olivio Hutton, se v njegovo življenje prikrade vse preveč naključij, ki zamajejo njegov ustaljeni vsakdan ... »Je tisti trenutek nemara zaznamoval začetek mojega, vse življenje trajajočega kopičenja napak?«

več »

Slehernik »

Philip Roth »

Rothov roman Slehernik (Everyman, 2006) prinaša iskreno, intimno, a vendarle zelo univerzalno zgodbo o kesu, izgubi in stoicizmu, o strahu, paniki, osamljenosti in grozi. Usodo Rothovega brezimnega slehernika spremljamo od prvega soočenja z bližino smrti – na idilični plaži svojega otroštva – prek družinskih spletk in poklicnih dosežkov v obdobju aktivne zrelosti, do obdobja starosti, ko račune za svoje živahno življenje polaga z opazovanjem pešanja moči vseh okoli sebe, še posebno pa s pešanjem lastnega telesa, ki ga noče več ubogati.

več »

Ameriška pastorala »

Philip Roth »

S širokopoteznim zarisom Ameriške pastorale je Philip Roth ustvaril eno svojih doslej najbolj kompleksnih literarnih struktur ter z njo ob koncu prejšnjega stoletja povzel temeljne izkušnje ameriškega razcveta od druge svetovne vojne naprej in njegove srhljive lome. Pisatelj zavrta v vzroke, zaradi katerih se je ameriška pravljica s svojo stabilno družbeno ureditvijo, ki naj bi ji pariralo harmonično družinsko življenje, po nekaj kratkih desetletjih zasukala v nekaj povsem nasprotnega.
Philip Roth v roman vključi večdimenzionalni prikaz svojega rojstnega mesta Newarka, razmer, v kakršnih so njegovi prebivalci živeli v prvi polovici dvajsetega stoletja, in njegov propad po rasnih nemirih, ki so eskalirali po uboju Martina Luthra Kinga.

več »

Ponižanje »

Philip Roth »

Philip Roth v Ponižanju (The Humbling, 2009) prikaže usodo šestdesetletnika Simona Axlerja, enega najboljših gledaliških igralcev svoje generacije, ki mu po stotinah sijajno uprizorjenih vlog usahne igralska moč. Odtujen sebi in svojim bližnjim doživi živčni zlom, zatem pa ga z roba samouničenja, kot se zdi, na varno potegne erotična zveza z (dotlej lezbično) hčerko njegovih prijateljev iz mladih dni.
Roman se uvršča v kontekst ključnih besedil sodobnosti, saj Roth v njem s slogovno natančnostjo pred bralcem zavrti zgodbo o ljubezni in strasti, uspehu in prestižu, podčrtano z ironičnimi spoznanji o njihovi minljivosti.

več »