E-novice

Bralec (zbirka)

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Po cipresah diši »

Roman Rozina »

Ta zbirka kratkih zgodb Diši po cipresah – preveva jo torej duh, ki ga pogosto povežemo z bližino zadnje točke človekovega življenja ali nemara kar z njegovim zadnjim bivališčem. Vendar to ni »knjiga o smrti«, temveč se z njo skorajda koketno spogleduje, jo pri tem detabuizira, ji pogleda v oči in drobovje, se iz nje za hip celo malce ponorčuje, obenem pa ponuja vprašanja, odgovore in nova vprašanja o naših začetkih, koncih in vsem, kar je vmes.

več »

Manj »

Andrew Sean Greer »

Izredno berljiv in navidez lahkoten, komičen roman je naslovljen po osrednjem junaku Arthurju Manju. Strukturiran je delno kot razvojni, delno kot potopisni, delno kot metafikcijski: Manj, homoseksualni pisatelj srednjih let se odpravi na pot okoli sveta, da bi prebolel poroko dolgoletnega ljubimca in bližajočo se petdesetletnico, obenem pa izboljšal svoj zadnji roman, katerega objavo je založba zavrnila.

več »

Čeprav seveda »

Zoran Hočevar »

Čeprav seveda je psevdoresna razprava oziroma esej – z literarnimi pretenzijami. V njem Hočevar ljudi razdeli na manjšince in večince, na umetnike in ustvarjalce na eni strani in »navaden folk« na drugi, kar je storil že v knjigi z naslovom Tole zdaj (Modrijan, 2018). Vendar ker je to tam opravil, kot zapiše, bolj mimogrede, tu oboje postavi pod precej natančen mikroskop, a kajpada, kot zna, z znatno dozo upesnjenega humorja.

več »

V gozdu »

Edna O'Brien »

Edna O'Brien že tako rekoč vse svoje odraslo življenje živi v Londonu, a je Irska kljub vsemu še vedno več kot prizorišče večine njenih zgodb: dežela, njeni prebivalci in irska družba niso nič manj njihovi protagonisti kot posamezniki, ki v njih nastopajo. Tudi z romanom V gozdu ni nič drugače. Na neki način je tudi ta knjiga kontroverzna; tudi ta je doživela literarno hvalo, pri bralcih pa dokaj neenoten sprejem. Njena zgodba je povzeta po resnični tragediji, ki se je zgodila leta 1994 v pisateljičinih krajih, in domačini so ji očitali, da si kuje zaslužek iz usode treh umorjenih in storilca, asocialnega in zmedenega mladeniča z zgodovino manjših kriminalnih dejanj. Toda sama pravi, da je v tistem gozdu preprosto začutila, da to zgodbo mora zapisati. Pisanje je bilo »peklenska« naloga, a rezultat je izjemen.

več »

Materinska nedelja »

Graham Swift »

Drobni roman pripoveduje o enem samem sončnem marčevskem dnevu na angleškem podeželju leta 1924 – materinski nedelji, ko so imeli služabniki tradicionalno prost dan, da so lahko obiskali svoje družine.
Mlada služkinja, sirota Jane, služi svojim gospodarjem že od najstniških let in ima ves ta čas skrivno razmerje s Paulom, bogatim dedičem, ki živi na sosednjem posestvu. Paul jo tega dne prvič po sedmih letih povabi v njihovo prazno hišo in svojo spalnico, kot v nekakšno slovo pred bližajočo se poroko s sebi primernim dekletom.

več »

Non-Oui »

Lidija Dimkovska »

Slovenskim bralcem je zdaj poleg Skrite kamere in Rezervnega življenja na voljo tudi tretje prozno delo ene najboljših sodobnih makedonskih pisateljic Lidije Dimkovske – roman Non-Oui. To je dokumentarno-fikcijska pripoved o življenju dalmatinskega dekleta, ki se konec druge svetovne vojne zaljubi v vojaka fašistične okupatorske vojske, se iz rodnega Splita preseli k njemu na Sicilijo in se z njim poroči.

več »

Pelikan »

Martin Michael Driessen »

Podnaslov romana je ›komedija‹ in zgodba se sprva res razvija kot komedija zmešnjav. Dogajanje je postavljeno v majhno hrvaško obmorsko mesto sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja. Osrednja junaka sta nesrečno poročeni Josip, vojni veteran, ki upravlja mestno vzpenjačo, in samski mladenič Andrej, lokalni poštar in amaterski fotograf. Josip je poročen z nemogočo Ljubico in ima prizadeto hčer Katarino.

več »

Tramvaj 83 »

Fiston Mwanza Mujila »

Tramvaj 83 je ›džezovski roman‹, izrisan na ozadju hrušča vlakov, ki ropotaje po stari kolonialni železnici tovorijo robo za dobičkarje z vseh vetrov zemeljske oble. Sredi trušča in pogosto ubrisanih prigod protagonistov se izlušči refleksija o tem, kako naj literatura sploh premišljuje družbeno stvarnost, v kateri se zdi literatura odveč.

več »

Zakaj sem ubila najboljšo prijateljico »

Amanda Mihalopulu »

Maria Papamavru, pripovedovalka romana Zakaj sem ubila najboljšo prijateljico, se iz Nigerije, kjer se je rodila in skupaj s starši grškega rodu živela do svojega devetega leta, vrne v Grčijo. Selitev v domovino staršev jo zelo pretrese. Tudi Anna Horn, ki je prišla v Atene iz Pariza, se ne more vživeti v novo okolje. Deklici, obe tujki v domovini staršev, se toliko bolj navežeta druga na drugo in kmalu postaneta neločljivi. Prijateljstvo, ki ju povezuje od otroštva do zrelih let, pa je vse prej kot izpolnjujoče. Njun odnos prekipeva od nasprotujočih si čustev in se ves čas giblje med zatiranjem in samožrtvovanjem, tako kot družbena klima, v kateri odraščata.

več »

Tole zdaj »

Zoran Hočevar »

Hočevarjev roman Tole zdaj je, kot pravi pisatelj, poročilo o »tem zdaj«, o razmerah v današnjem svetu, predvsem pa o tem, kaj se godi okoli njega, kaj vse ga moti in ovira, tačas ko sestavlja svoj raport. Obenem ima pisatelj, kot sam pravi, tudi ta problem: tokrat se je prvič znašel v vlogi pripovedovalca in osrednjega junaka, pa je potemtakem dolžan razviti lasten literarni jezik. Kar ne bo lahko, saj se, ko je med ljudmi, izraža z besedami oziroma se pogovarja le tedaj, ko je zares kaj intrigantnega na programu. A pisatelj, če bi rad bil čitan, pravi, bi moral ja že zdavnaj prakticirati svoj jezik, zanj značilen, in tekoč obenem: »Iz potrebe po osebnem slogu sem stvaritev pisal malone v verzih, ritmizirano, vendar s preobiljem tujk in nizke govorice.«

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.