7–10 €

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Konec prokrastinacije »

Kako nehamo odlašati in začnemo živeti na polno

Petr Ludwig

Prokrastinacija (iz latinščine: pro-crastinus = za jutri) pomeni odlašanje. To je zelo trdoživa lastnost, kajti ljudje smo ustvarjeni tako, da se izogibamo bolečini in neugodju. Seveda ni nič narobe, če kako delo odložimo in ga opravimo pozneje, kot smo nameravali, a problem nastane, ko začne odlašanje ovirati naše normalno življenje. Če se kakega opravila nikakor ne moremo lotiti ali ga dokončati, če nenehno zamujamo, se ne držimo rokov, ne izpolnjujemo obljub, so posledice mnogokrat zelo neprijetne – stres, občutki krivde, osebnostna kriza, depresija itd. Okolica nas vidi kot lene in neodgovorne, postanemo lahko celo socialno stigmatizirani. V resnici pa je prokrastinacija le simptom, in če jo želimo odpraviti, moramo odkriti vzroke zanjo.

več »

Kot konji, ki spijo stoje »

Paolo Rumiz »

Avgust 1914. Na rusko (vzhodno) fronto, borit se za Avstro-Ogrsko, za »svojega« cesarja, je krenilo tudi več kot sto tisoč mož iz Julijske krajine in s Tridentinskega. Bojevali so se v Galiciji, v Karpatih in na balkanskih bojiščih, in ko so se preživeli vrnili domov, je bila tam nova država, kraljevina Italija. Petindvajset tisoč se jih ni vrnilo, ležijo na več kot štiristo vojaških pokopališčih, posejanih v Karpatih in Galiciji, ter v neštetih brezimnih grobovih. Izkušnjo preživelih je pod fašizmom prekril sramoten molk, ker so se borili na »napačni strani«, seznami padlih pod zastavo z dvoglavim orlom so se porazgubili ... »Kakšno prihodnost lahko ima družba, ki pozabi na lastno preteklost?« se sto let po začetku prve svetovne vojne v knjigi Kot konji, ki spijo stoje (Come cavalli che dormono in piedi) sprašuje Paolo Rumiz. »Ni se smelo vedeti, da so se tisoči Italijanov častno bojevali za Avstrijo. [...] Najprej so bili preveč italijanski za Nemce, nato pa so postali preveč nemški za Italijane.«

več »

Kratka luč v temi »

Moje življenje z znanostjo

Richard Dawkins »

Kratka luč v temi je drugi del avtobiografije Richarda Dawkinsa, v kateri ta na razigran in hudomušen, a vseskozi poglobljen in prefinjen način pripoveduje o dogodkih in doživljajih svojega zasebnega in javnega življenja. V nasprotju s prvo knjigo ta ni pisana kronološko, temveč bolj tematsko. Njen okvir je slavnostna večerja ob avtorjevem 70. rojstnem dnevu v dvorani oxfordskega New Collegea. Ob pogledu na množico izbranih povabljencev mu spomin hvaležno oživlja doživljaje iz bogate preteklosti …
Dawkins nas popelje v razgibane svetove akademskega življenja, literarnih agentov, kuloarje televizijske resničnosti in seveda znanosti, znanosti, znanosti. V teh svetovih nam naslika mnogo velikanov svojega časa, ki tako stopajo tudi pred nas v svoji bolj znani javni podobi in mnogo manj znanih skicah iz vsakdanjega življenja. Njihova vrsta je dolga: Douglas Adams, Christopher Hitchens, John Maynard Smith, Daniel Dennett, Nathan Myhrvold, Jared Diamond, Steven Pinker, Richard Leakey, Carolyn Porco, Charles Simonyi, David Attenborough, Peter Medawar, Lawrence Krauss, Neil deGrasse Tyson …

več »

Maj, november »

Drago Jančar »

Maj, november, deseti roman Draga Jančarja, se začne kot šala, nadaljuje se kot ironija in satira, sčasoma pa začne postavljati globlja vprašanja o življenju mladega Cirila Kraljeviča in o svetu, v katerem živi. V nekaj mesecih se odvijejo sklepna poglavja njegovih poskusov, da bi našel svoj prostor pod soncem in si postavil smiselni življenjski cilj, ki se neulovljivo premika med skrajnima poloma visokih sanj o umetnosti in ljubezni ter banalno, tudi brutalno vsakdanjostjo, v kateri je treba predvsem preživeti. Med kratkim potovanjem skozi družbo, kjer so vse velike zgodbe že zaključene in za njimi ostajajo zgolj ostri robovi povzpetništva in pridobitništva, se njegova želja po polnem in smiselnem življenju spreminja v tavajoče iskanje identitete in vse bolj izgubljenih iluzij. V še zmeraj mladostno vedrino se počasi naseljuje grenkoba nesmiselnega nesporazuma s svetom.

več »

Manj »

Andrew Sean Greer »

Izredno berljiv in navidez lahkoten, komičen roman je naslovljen po osrednjem junaku Arturju Manju. Strukturiran je delno kot razvojni, delno kot potopisni, delno kot metafikcijski: Manj, homoseksualni pisatelj srednjih let, se odpravi na pot okoli sveta, da bi prebolel poroko dolgoletnega ljubimca in bližajočo se petdesetletnico, obenem pa izboljšal svoj zadnji roman, katerega objavo je založba zavrnila.

več »

Materinska nedelja »

Graham Swift »

Drobni roman pripoveduje o enem samem sončnem marčevskem dnevu na angleškem podeželju leta 1924 – materinski nedelji, ko so imeli služabniki tradicionalno prost dan, da so lahko obiskali svoje družine.
Mlada služkinja, sirota Jane, služi svojim gospodarjem že od najstniških let in ima ves ta čas skrivno razmerje s Paulom, bogatim dedičem, ki živi na sosednjem posestvu. Paul jo tega dne prvič po sedmih letih povabi v njihovo prazno hišo in svojo spalnico, kot v nekakšno slovo pred bližajočo se poroko s sebi primernim dekletom.

več »

Mesto brez spomina »

Javni spomeniki v Ljubljani

Božidar Jezernik »

Kateri je najstarejši še stoječi javni spomenik v Ljubljani? Kakšne namene je imel Primož Trubar: ustvariti slovenski narod ali ponemčiti slovensko ljudstvo? Je bil Jurij Vega španski plemič? Je Ljubljana slovensko narodno središče zaradi geografije ali zaradi politike? Kako je mogoče, da slovensko mesto ne prenese pogleda na največjo umetnino, nastalo izpod rok slovenskega umetnika?
Na ta in še mnoga druga vprašanja opozarja pa tudi odgovarja knjiga Mesto brez spomina. Poglavje za poglavjem prehajamo obdobja slovenske zgodovine in jih opazujemo skozi lečo kulture, politike, gospodarstva, ljudske in »aristokratske« miselnosti. Obenem spoznavamo, kako zelo pomembno je v narodovem spominu tisto, kar aktualni nazori postavljajo v ospredje, pa tudi ono, kar ob tem neizogibno tone v pozabo.

več »

Metamorfoze »

I.–III.

Ovidij »

Ovidijeve Metamorfoze so kot ena temeljnih in najveličastnejših mojstrovin antične poezije neusahljiv vir mitoloških motivov, alegorij in personifikacij, iz katerega se je napajala ne le antična, ampak tudi vsa poznejša svetovna literatura, filozofija in upodabljajoča umetnost.
Pesnik v dvanajst tisoč verzih, zbranih v petnajstih knjigah, opeva okrog dvesto trideset čudovitih mitoloških preobrazb, ki se začnejo s spreminjanjem neurejenega kaosa v urejeni kozmos, končajo pa z apoteozo Julija Cezarja. Prelivajo se druga v drugo, se prepletajo in upodabljajo preoblikovanje živega v živo in živega v mrtvo v razsežnosti med zemljo in vesoljem. Antični bogovi, ki so sužnji povsem običajnih človeških strasti in zablod, se že od stvarjenja sveta dalje poigravajo z nižjimi božanstvi in z nemočnimi smrtniki – celo s tistimi kraljevskega rodu – in uveljavljajo svoj brezprizivni božanski prav.

več »

Mladi volkovi »

Colin Barrett »

Sedem kratkih zgodb iz zbirke Mladi volkovi je umeščenih v izmišljeno, a zato nič manj resnično irsko mestece Glanbeigh: »Nikoli niste bili niti blizu mojega mesta, vendar poznate taka.« Sredi 90. let prejšnjega stoletja ga je tako kot vso državo prizadel propad irskega gospodarskega čudeža, tako imenovanega »irskega tigra«, in mesto je od tedaj opustel kraj, zaznamovan z zdolgočasenim popivanjem mladeži v pubih in nočnih barih ter nepričakovanimi izbruhi nesmiselnega nasilja.
V takem okolju Barrettovi junaki živijo divje in hitro, kot da bi s tem lahko zacelili rane, ki jim jih je zadalo življenje.

več »

Moč čudenja »

Kako nastane znanstvenik

Richard Dawkins »

Moč čudenja je prva knjiga avtobiografije Richarda Dawkinsa, v kateri nam je odprl zanimiv pogled na svoja otroška in mladostna leta, intelektualno prebujanje v Oxfordu in postaje svoje zgodnje profesionalne kariere. Njegov živahni prikaz idiličnega otroštva v kolonialnem tropskem raju britanskega imperija bogatijo skice staršev in sorodnikov, katerih se spominja s hvaležnostjo, občudovanjem in spoštovanjem. Vzporedno z razgibanimi leti šolanja nam Dawkins bogato naslika tudi svoj duhovno-nazorski mladeniški razvoj od člana otroškega nabožnega zborčka do doslednega nasprotnika religije.
Z začetkom študija zoologije na Univerzi v Oxfordu je Dawkins spoznaval tamkajšnji sistem tutorstva, ki mu je na povsem nov način odprl pogled v znanost, mnogo učinkovitejši od klasičnega študija iz učbenikov.

več »