4–6 €

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Max in mačji rod »

Moacyr Scliar »

Max na begu iz nacistične Nemčije v Brazilijo doživi brodolom in se znajde sredi oceana v pomožnem čolniču s cirkuškim jaguarjem, ki je bil med tovorom na njegovi ladji. Da ga zver ne bi požrla, ji mladenič začne za hrano loviti ribe; nekega dne ga jaguar ubrani pred morskim psom, ki napade čolnič ...
Maxu se »novi svet« kaže kot idilična obljubljena dežela, utopično zatočišče. Brž pa se izkaže, da »stari« in »novi« svet le nista tako različna in tudi ne nepovezana, ter da demonom iz starega sveta – ne tistim v družbi okrog protagonista ne tistim v njegovi glavi – ni mogoče preprosto uiti čez morje.

več »

Mladi bogataš »

F. Scott Fitzgerald »

»Naj vam povem o neznansko bogatih ljudeh: drugačni so od vas in mene.« Ta stavek, v angleško govorečem svetu eden najpogosteje navajanih citatov, nas popelje v Fitzgeraldovo zgodbo o mladem bogatašu, ki je bil morda drugačen, zagotovo pa ni bil srečnejši. Anson Hunter, ki ga vse od mladosti spremlja prepričanje, da je vreden več kakor drugi in da si v življenju zasluži kaj boljšega, po vrsti neuspešnih ljubezenskih zvez nekega petka popoldne sredi mondenega New Yorka spozna, da je ostal popolnoma sam; njegovi prijatelji, ki so drugače kot on že postali družinski očetje, so se porazgubili po svojih domovih, on pa nima nikogar, ki bi mu krajšal čas ob požirku viskija z limono.

več »

Modro okrasje »

Katharina Winkler »

Modro okrasje je roman o ljubezni in nasilju, odvisnosti in krutem zatiranju. Pripoveduje o ženski, njenih sanjah o samostojnosti, trpljenju pod udarci moškega in o njeni nezlomljivi volji po uveljavitvi.
Knjiga je pretresljiva, ker ne govori o nasilju kake izjemne patologije, nasilju, ki bi bilo očitno družbeno nesprejemljivo in zato tudi sankcionirano. Ne. To je pripoved o družinskem nasilju, o pretepanju in maltretiranju žensk in otrok: o samoumevnosti, neizbežnosti, neizprosnosti, o nedopustnosti nasilja.

več »

Moj mož »

Rumena Bužarovska »

Enajst zgodb v zbirki Moj mož pripoveduje prav toliko na videz različnih žensk. Zgodbe preraščajo v nekakšne osebne izpovedi, ki nudijo vpogled v enajst usod žena in njihovih mož, ljubimcev, otrok, prijateljic, družin, v njihova družbena okolja. Pred nami je galerija izjemno natančno profiliranih likov in mojstrsko izpeljanih osebnih dram, psiholoških in družbenih, z uperjenostjo proti patriarhatu, proti družbi, v kateri naj bi bila ženska izpolnjena šele, ko je poročena.

več »

Moja sredozemska dieta »

Najboljši in najbolj zdrav način prehrane v novi dobi medicine

Lejla Kažinić Kreho »

Sredozemska prehrana ni samo hrana, je tudi in predvsem način življenja. Je zdrav izbor jedi in simbol življenja ljudi na mediteranskem prostoru, ki že na stotine let uživajo v svoji kulturi in hrani.
V knjigi Moja sredozemska dieta je predstavljena sredozemska prehranska piramida kot najbolj zdrav način življenja. Prehranska piramida sredozemskih jedcev poleg mnogo svežega sezonskega sadja in zelenjave, gob, polnovrednih žitaric ter svežih mediteranskih začimb za bogastvo okusov priporoča tudi uporabo hrane iz organske pridelave.

več »

Motiv »

Javier Cercas »

Glavni lik novele Motiv (El móvil, 1987) je Álvaro, po poklicu pravnik, ki o popoldnevih opravlja nepomembno uradniško službo, ves preostali čas pa se docela predaja literaturi. Napisati želi roman, in to popoln, tak, ki naj bi snov zajemal iz resničnosti, iz najbližje okolice in življenja resničnih oseb. Tako napravi načrt: za protagoniste svojega romana izbere sosede, sam pa jih napeljuje k dejanjem, ki naj postanejo njegovo gibalo. Metoda učinkuje v obe smeri, iz resničnosti ljudje prehajajo v roman, se v njem preoblikujejo in se nato vrnejo v življenje izpolnit načrte, kakor jih je zasnoval Álvaro; sam to opazuje, v realistični maniri zapisuje in ob tem briše mejo med realnostjo in fikcijo ...

več »

Nekaj divjih rož »

Alexandre Bergamini »

Knjiga Nekaj divjih rož je pripoved o iskanju in sestavljanju drobcev polpretekle zgodovine. Spodbudila jo je dokumentarna fotografija dveh preživelih iz koncentracijskega taborišča, ki je Bergaminiju prišla v roke med obiskom v Berlinu. Dva mladeniča, pravkar rešena iz taborišča – vsak še nosi pol taboriščne uniforme – stojita sredi razrušenega mesta. Pisatelja presune nasmeh preživelih sredi uničenja in prešine ga, da sta videti kot par. Z njima se nenadoma čuti čudno povezanega in odloči se, da bo raziskal njuno zgodbo.

več »

Neroda »

Alexandre Seurat »

Roman Neroda se, čeprav je povsem avtonomno leposlovno delo, naslanja na pričevanja v medijsko razvpitem procesu Marine Sabatier. V njem sta bila starša trpinčene deklice leta 2012 obsojena na tridesetletno zaporno kazen. Sojenje je razgalilo številne hibe v delovanju in povezanosti pristojnih institucij, zlasti služb socialnega varstva in državnega tožilstva, pa tudi temeljno nemoč družbe pri razkrivanju specifičnih zlorab. Zastavilo je torej nekatera vprašanja, s kakršnimi se že nekaj časa ukvarjamo tudi pri nas.
Pisatelj zlorabljeno deklico, ki v romanu dobi ime Diana, postavi v fokus, čeprav ji ne da glasu – o njej vse izvemo le iz »druge roke«. Sledimo pričevanjem različnih oseb, s katerimi je bila v stikih, sprva predvsem bližnjih (stara mama, teta, brat), zatem pa se vrsti vse več izjav pedagoškega, medicinskega in drugega strokovnega osebja.

več »

Noči v cirkusu »

Angela Carter »

Noči v cirkusu so neverjetna in zabavna mešanica fantazije in realnosti, ki jo označujejo z izrazoma magični realizem in postmodernizem in v kateri se izraža tudi značilna naravnanost Carterjeve, feminizem. Zapletena zgodba o skrivnostni krilati cirkuški akrobatki in ameriškem novinarju, ki skuša odkriti resnico o njeni identiteti (ter jo razkrinkati kot sleparko) in se zato pridruži cirkusu na veliki turneji, je razdeljena na tri dele, ki se dogajajo v Londonu, Sankt Peterburgu in Sibiriji. V vseh treh in v junakinjini avtobiografski pripovedi se prepleta množica mitov in legend, spominov in aluzij na znane dogodke, osebnosti, literarna in umetniška dela ipd., v njih mrgoli nenavadnih oseb (človeških in živalskih), jezik pa je mnogoplasten, gost, obložen z nenavadnimi podobami, pomeni in podpomeni.

več »

O vzvišenem »

Longin

Aureolus nec satis umquam lectus libellus
»zlata knjižica, ki pa jo komaj kdaj kdo prebere«
(humanist Isaac Casaubonus leta 1605 o Longinovem delu)

O Longinu, sicer tudi piscu razprave o Ksenofontu, je malo znanega. Tudi vprašanje njegove identitete še vedno nima dokončnega odgovora; v strokovni literaturi ga najdemo pod imeni Longin, Dionizij Longin, Dionizij, Psevdo-Longin (da ne bi prišlo do zamenjave s platonskim filozofom Plotinom iz 3. stoletja po Kristusu) in Anonymus; najbolj se je uveljavilo ime Longin. Poskusi natančnejše določitve, ki temeljijo na kronoloških in stilističnih primerjavah z raznimi pisci, so neprepričljivi. Če lahko sklepamo po delu samem, je bil avtor najbrž retor, ki je imel za sabo dolgoletno govorniško prakso in široko znanje na področju literarne znanosti, literarne kritike in stilistike.

več »