1–3 €

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Leto petelina »

Tereza Boučková »

Avtobiografski roman Leto petelina je odkritosrčna izpoved ženske, ki se ji življenje počasi drobi na koščke. Njena družina, do tedaj njena največja vrednota, razpada, hkrati pa sama doživlja tudi ustvarjalno krizo ter krizo srednjih let. V letih po posvojitvi dveh romskih fantkov se ji iz dneva v dan podirajo vse iluzije o dejanskem vplivu staršev na otroke. Po povsem drugačni izkušnji z lastnim sinom, ki ga je rodila pozneje, pa se spremeni tudi njen pogled na pomen vzgoje in možnosti, da bi ta vplivala na človekovo naravo, kakršno je podedoval. Njena posvojena sina se kljub vsemu njenemu trudu kot odraščajoča najstnika ne vključita v družbo in ne prevzemata odgovornosti za svoja dejanja, ampak ravnata samo v skladu s svojo trenutno voljo.

več »

Ljubezenski roman »

Ivana Sajko »

Ljubezenski roman ni (zgolj) ljubezenski roman, ampak tudi in morda predvsem generacijski roman. »Pisati sem ga začela tako rekoč iz nič,« pravi pisateljica. »Ženska, moški, otrok, tukaj in zdaj. Pet kar najbolj odprtih motivov in nešteto možnosti, ki jih odpirajo.« Ženska in moški sta mlad par z otrokom in najemniškim stanovanjem, igralka in pisatelj z visoko izobrazbo in brez zaposlitve, ›tukaj in zdaj‹ pa je od tranzicije razdejana Hrvaška, kjer peščica bogatih ne razume množice lačnih; situacija, skratka, ki je dobro znana tudi pri nas.

več »

Lucijeva izpoved »

Mário de Sá-Carneiro »

Lucijeva izpoved je klasično delo portugalske književnosti, v katerem so jasno vidne modernistične poteze. Pripoved se dogaja v findesieclovskem Parizu in Lizboni, obdobje dekadence pa v njej kaže jasne značilnosti. Prvoosebni pripovedovalec Lúcio, ki v romanu izpoveduje svojo samoto, strasti in obsedenosti, je mladi pisatelj v Parizu leta 1895, ki nekega dne spozna pesnika Ricarda de Louriera. Prijateljstvo med mladima umetnikoma preraste v iskanje identitete skozi ljubezen, njeno ozadje pa je izrazito nadrealistično vzdušje. Preobrat nastane, ko Ricardo, nezmožen kakršnegakoli ustaljenega življenja v dvoje, Luciju nepričakovano in povsem iznenada predstavi svojo soprogo Marto.

več »

Lucijine oči »

Drago Jančar »

Na razstavo mladega slikarja Milana Raka pride študentka tekstilne tehnologije. Čeprav ni poznavalka umetniških slik, jo njegove slike povsem očarajo. Čez nekaj časa se z umetnikom zaplete v ljubezensko razmerje. Postane prvi ljubitelj njegovega slikarstva. Ker v njegovih slikah vidi to, česar ne vidi nihče drug, jo preimenuje v Lucijo.

več »

Miruna, povest »

Bogdan Suceavă »

Miruna je družinska zgodba, postavljena v odmaknjeno vasico Dolina zla sredi romunskih Karpatov. Trajan, potomec iz zadnje generacije, obnavlja dedkove pripovedi, ki jih je poslušal v otroštvu in segajo v čas, ko so se gradili temelji njihove rodbinske identitete. Kot pritiče mitom o nastanku, v njej nastopajo muhasta bajeslovna bitja in nadnaravne sile, s katerimi posamezniki (še) lahko stopajo v stik. Čeprav čas ni merljiv z vatli modernega sveta in so nekateri protagonisti stari tudi dvesto let in več, pa se družinske legende prepletajo z zgodovinskimi dejstvi, ki dogajanje deloma postavijo tudi na zemljevid sodobnega beleženja preteklosti.

več »

Mučenice »

Želimir Periš »

Kdo so »mučenice«? Povsem mogoče je, da se ne boste identificirali z nobeno izmed njih in boste po prvih prebranih straneh še vedno ugibali, kdo sta mladi ženski, ki govorita v biblijskem jeziku; ali je bila žrtev »črne smrti« resnična zgodovinska osebnost in kaj v njeni zgodbi počnejo imena iz commedie dell'arte; ali je veliki nemški filozof res kdaj kramljal s svojo kuharico; kdo je potnica na vlaku za Pariz, ki se razume na fiziko; kdo (ali kaj) je junakinja zgodbe, ki se sreča s srhljivostjo prostora brez težnosti; kdo so mučenice današnjih dni: posiljene, ponižane, prevarane, pretepene ...

več »

Na zeleno vejo »

Andrej Predin »

Zelena veja kot ideal urejenega in materialno izpopolnjenega življenja se, usklajeno z ritmom odvijajoče se zgodbe, odmika in približuje, nikoli pa liki romana ne priplezajo do nje ali na njo. Medtem ko se odrasli ukvarjajo s pridobitniškimi posli in urejanjem socialnih razmer, imajo najstniki druge skrbi: Kam je treba iti v petek zvečer? Zakaj ni dobro nositi uhana v desnem ušesu? Kateri je drugi največji otok v Sloveniji? Zakaj se splača trenirati akrobatski rokenrol? Zakaj punce rečejo »ne« in mislijo »da«.

več »

Na zeleno vejo »

Andrej Predin »

Zelena veja kot ideal urejenega in materialno izpopolnjenega življenja se, usklajeno z ritmom odvijajoče se zgodbe, odmika in približuje, nikoli pa liki romana ne priplezajo do nje ali na njo. Medtem ko se odrasli ukvarjajo s pridobitniškimi posli in urejanjem socialnih razmer, imajo najstniki druge skrbi: Kam je treba iti v petek zvečer? Zakaj ni dobro nositi uhana v desnem ušesu? Kateri je drugi največji otok v Sloveniji? Zakaj se splača trenirati akrobatski rokenrol? Zakaj punce rečejo »ne« in mislijo »da«.

več »

Naš Ambrož je odrasel »

Alenka Vojska Kušar

Alenka Vojska Kušar je mati štirih odraslih sinov. Eden izmed njih, Ambrož, je avtist. Njegov avtizem spremljata motnja v duševnem razvoju in odsotnost besednega govora.
»Že več kot tri desetletja živimo z našim Ambrožem, z vsemi težavami in obveznostmi, ki so povezane z njim,« pravi Ambroževa mama, tudi avtorica knjige Naš Ambrož (1993), v kateri je tankočutno opisala življenje avtističnega dečka. A tistega Ambroža iz prve knjižice ni več. Zdaj, pri dobrih tridesetih letih, je na svoj način odrasel tudi Ambrož, čeprav je in bo vedno odvisen od drugih. Kako živi danes, pa je njegova mati opisala v knjigi Naš Ambrož je odrasel.

več »

Nemir »

Miriam Drev »

Roman je postavljen v trikotnik evropskih držav Slovenije, Madžarske in Avstrije ter s pripovednimi vstavki na indijsko podcelino. Razdeljen je na tri dele, v katerih pripovedovalki, pripadnici dveh kultur – Slovenka Ema in Indijka Sangita – spregovorita o sebi in svojem odnosu z moškim, beguncem iz Madžarske po zatrti revoluciji leta 1956. Prva iz zornega kota sprva radožive, nato pa čedalje bolj zapletene partnerske intime, druga s stališča dolgoletnih prijateljskih izkušenj. V središču pripovedi je gradnja identitete vsakega od treh glavnih protagonistov, sovplivanje njihovih, v nekaterih pogledih primerljivih življenjskih izhodišč in idealov, ki pa tako zaradi osebnih kot tudi družbenih spremenljivk marsikdaj niso združljivi in privedejo do nepričakovano burnih zasukov.

več »