E-novice

Š...Ž

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Gary Taubes »

ameriški novinar in publicist, 1956

Gary Taubes (1956) je ameriški novinar in publicist. Na Harvardovi univerzi je študiral uporabno fiziko ter na Stanfordovi letalsko in raketno tehniko. Na Univerzi Columbia je dokončal še študij novinarstva in leta 1982 začel delati pri reviji Discover, od leta 1993 je bil dopisnik revije Science, pozneje pa je kot znanstveni avtor sodeloval še z revijami The Atlantic Monthly, The New York Times Magazine, Esquire, Slate in drugimi.

Sprva je pisal pretežno članke in publikacije s področja fizike, pozneje se je začel čedalje več posvečati problemom medicine in prehrane.

več »

Katharina Winkler »

avstrijska pisateljica, 1979

Katharina Winkler je na dunajski univerzi študirala germanistiko, gledališče in glasbo, kasneje v Linzu še igro, petje in balet. Živi v Berlinu. Njen prvi roman, Modro okrasje (Blauschmuck, 2016), je kritika kmalu po izidu zasula s pohvalami in nagradami.

več »

Aglaja Veteranyi »

švicarsko-romunska pisateljica, 1962–2002

Aglaja Veteranyi se je rodila v Bukarešti v družini cirkuških artistov, oče je bil klovn, mati akrobatka. Leta 1967 je družina pred revščino in Ceauşescujevim terorjem zbežala iz Romunije in po nekajletnem potovanju ter delu v cirkusih, kjer je Aglaja nastopala že od malih nog, leta 1977 dobila azil v Švici. Čeprav je govorila romunsko in špansko, je bila dolgo analfabetka, pisno se je zato začela izražati šele v nemščini, ki se je je naučila sama.

več »

Ljudmila Ulicka »

ruska pisateljica, 1943

Ljudmila Jevgenjevna Ulicka se je rodila v judovski družini v Davlekanovu (Baškirija), kamor so se starši med vojno zatekli iz Moskve. Študirala je biologijo. Pozneje je na univerzi predavala genetiko, a je izgubila službo, ko so odkrili, da posoja svoj pisalni stroj avtorjem samizdata. Posvetila se je pisanju, najprej za radio in gledališče, nato je začela pisati novele.
Prva, Sonjica, je bila natisnjena leta 1992 v književni reviji Novi mir. Prevod v francoščino ji je leta 1996 prinesel nagrado Médicis za tujejezično delo. Pozneje je prejela še vrsto ruskih in mednarodnih nagrad, dvakrat je dobila najprestižnejšo rusko nagrado Velika knjiga.

več »

Alejandro Zambra »

čilski pisatelj in pesnik, 1975

Alejandro Zambra je objavil tri pesniške zbirke, Nepotrebni zaliv (1988), Selitev (2003) in Faksimile (2014), zbirko esejev Ne brati (2010), zbirko kratkih zgodb Moji dokumenti (2013) in tri romane, Bonsaj (2006), Zasebno življenje dreves (2007) in Načini povratka domov (2011). Za romaneskni prvenec Bonsaj je leta 2007 prejel čilsko kritiško nagrado in nagrado Državnega sveta za knjigo in bralno kulturo ter bil nominiran za nagrado Altazor. Roman mu je prinesel mednarodni sloves s prevodom v angleščino in številne druge jezike, z romanoma Zasebno življenje dreves in Načini povratka domov pa se je prebil v finale dveh večjih francoskih nagrad.

več »

Colm Tóibín »

irski pisatelj, 1955

Colm Tóibín je eden najbolj uglednih in spoštovanih irskih sodobnih pisateljev. Doslej je objavil osem romanov, dve zbirki kratkih zgodb ter več kot desetih esejističnih knjig in literarnokritičnih študij, v katerih se loteva velikanov irske in svetovne literature, uredil pa je tudi več izborov irske sodobne fikcije. Trenutno je gostujoči profesor humanistike na univerzi Columbia in profesor kreativnega pisanja na Manchestrski univerzi, kjer je nadomestil Martina Amisa.
Tóibín slovi kot izjemen stilist in navadno pravi, da piše iz tišine. Ni ljubitelj zgodb in se ne opredeljuje kot pripovedovalec zgodb, veliko bolj ga zanima ustvarjanje posebnega vzdušja, kar je očitno iz vseh njegovih romanov.

več »

Franz Werfel »

nemški pripovednik, pesnik in dramatik, 1890–1945

Franz Werfel spada med vodilne prozaiste nemškega govornega prostora, za Rilkejem in Kafko pa je tretji najpomembnejši predstavnik nemško pišočih literatov iz Prage. Svojo umetniško pot je začel kot ekspresionistični lirik in dramatik, pozneje pa se je uveljavil zlasti s psihološko-realističnimi romani in novelami z zgodovinsko in religiozno-metafizično tematiko; njegovo prozo odlikuje mojstrska pripovedna tehnika.

več »

Sigrid Undset »

norveška pisateljica, 1882–1949

Sigrid Undset je v svojih zgodnjih delih pogosto osvetljevala vlogo, položaj in emancipacijo žensk v sodobni družbi in družini. Med temi besedili so njen prvi roman Gospa Marta Oulie pa Jenny (prev. 1932) in Pomlad (1974). Pozneje se je več posvečala obravnavanju konfliktov med norveško tradicijo in vdori modernosti v vsakdanje življenje, analizi evropske krize sodobnega časa in zgodovinskemu romanopisju. Med deli iz tega tematskega kroga imamo v slovenskem prevodu romane Kristina, Lavransova hči (1933), Olav, Audunov sin (1964) in Povest o Viga-Ljotu in Vigdis (1965).

več »

Marjan Žiberna »

slovenski novinar, pisatelj, 1968

Marjan Žiberna je novinar, pisec (National Geographic Slovenija, Gea idr.) in urednik (reviji Svet in ljudje, Atletika), avtor treh leposlovnih knjig: Beznica v Kitalah (2003), Bazni ščurek (2008) in Dobri pastir in druge kratke ženske (2013) ter več turističnih vodnikov. Je nekdanji atlet, tekač na srednje in daljše proge; o tem in o športni rekreaciji piše poljudne in poljudnostrokovne članke.

več »

Lidija Tavčar »

slovenska umetnostna zgodovinarka in sociologinja, 1953

Lidija Tavčar je diplomirala iz umetnostne zgodovine in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1985 je zaposlena v Narodni galeriji, v letih 1995–2007 je bila vodja pedagoškega oddelka. Je avtorica didaktičnih razstav, razstavnih katalogov, publikacij, znanstvenih in strokovnih člankov o izobraževanju v umetnostnih muzejih in o muzejski pedagogiki. Leta 2002 je doktorirala iz sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njena knjiga Zgodovinska konstitucija modernega muzeja kot sestavine sodobne zahodne civilizacije je izšla leta 2003.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.