E-novice

Š...Ž

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Vladimir P. Štefanec »

slovenski pisatelj in publicist, 1964

Vladimir P. Štefanec je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomiral iz filozofije in umetnostne zgodovine. Doslej je objavil osem leposlovnih knjig, večinoma romanov, trije – Viktor jelen, sanjač (2002), Republika jutranje rose (2006) in Odličen dan za atentat (2010) – so bili nominirani za nagrado Kresnik.

več »

Peter Štih »

slovenski zgodovinar, 1960

Peter Štih je redni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskuje srednjeveško zgodovino med severnim Jadranom in vzhodnimi Alpami, kjer ga zanimajo zlasti teme, kot so politična, družbena in kulturna zgodovina zgodnjega srednjega veka, oblikovanje dežel, zgodovina plemstva, diplomatika in kritika virov ter stereotipi in miti v slovenski zgodovini in zgodovinopisju.

več »

Lidija Tavčar »

slovenska umetnostna zgodovinarka in sociologinja, 1953

Lidija Tavčar je diplomirala iz umetnostne zgodovine in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1985 je zaposlena v Narodni galeriji, v letih 1995–2007 je bila vodja pedagoškega oddelka. Je avtorica didaktičnih razstav, razstavnih katalogov, publikacij, znanstvenih in strokovnih člankov o izobraževanju v umetnostnih muzejih in o muzejski pedagogiki. Leta 2002 je doktorirala iz sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njena knjiga Zgodovinska konstitucija modernega muzeja kot sestavine sodobne zahodne civilizacije je izšla leta 2003.

več »

Tertulijan »

latinski krščanski pisec, ok. 155–225

Tertulijan (Quintus Septimius Florens Tertullianus), prvi pomembnejši latinski krščanski pisec, se je rodil v ugledni poganski družini v afriški Kartagini. Njegova kariera je za zgodnjekrščansko kulturo značilna. Začel je kot (poganski) jurist in govornik; ob prestopu v krščanstvo je zamenjal vero, ohranil pa poklic in raznovrstna orožja poganske retorike s podvojeno silo uperil zoper svoje donedavne brate. Mlačnost uradne Cerkve ga je kmalu razočarala. Med letoma 202 in 208 se je pridružil sekti montanistov. Odtlej je kristjanom odrekal pravico do bega pred preganjalci, od njih dosledno terjal pričevanje s krvjo in jim še bolj odločno kot prej prepovedoval poklice, ki so kakorkoli povezani s poganskim kultom.

več »

Cristóvão Tezza »

brazilski pisatelj, 1952

Cristóvão Tezza velja za enega najvidnejših pisateljev srednje generacije v Braziliji: pisatelj mestnega, meščanskega okolja in generacije, ki jo je zaznamovala vojaška diktatura v Braziliji (1964–85). Uveljavil se je z romanom Cunja (Trapo), ki ga je napisal leta 1982, izšel pa je po mnogih zavrnitvah šele leta 1988 in doživel velik uspeh. Med romani naslednjih dveh desetletij omenimo Noč v Curitibi (Uma noite em Curitiba, 1995), ki ga imamo od leta 2011 tudi v slovenskem prevodu, Majhno razdaljo med barvo in senco (Breve espaço entre cor e sombra, 1998), za katero je prejel nagrado brazilske Narodne knjižnice za najboljši roman, ter Fotografa (O fotógrafo, 2004), ki ga je kot najboljši roman leta nagradila Brazilska književna akademija.

več »

Colm Tóibín »

irski pisatelj, 1955

Colm Tóibín je eden najbolj uglednih in spoštovanih irskih sodobnih pisateljev. Doslej je objavil osem romanov, dve zbirki kratkih zgodb ter več kot desetih esejističnih knjig in literarnokritičnih študij, v katerih se loteva velikanov irske in svetovne literature, uredil pa je tudi več izborov irske sodobne fikcije. Trenutno je gostujoči profesor humanistike na univerzi Columbia in profesor kreativnega pisanja na Manchestrski univerzi, kjer je nadomestil Martina Amisa.
Tóibín slovi kot izjemen stilist in navadno pravi, da piše iz tišine. Ni ljubitelj zgodb in se ne opredeljuje kot pripovedovalec zgodb, veliko bolj ga zanima ustvarjanje posebnega vzdušja, kar je očitno iz vseh njegovih romanov.

več »

Agata Tuszyńska »

poljska pisateljica, pesnica in publicistka, 1957

Agata Tuszyńska se je rodila v Varšavi. Diplomirala je iz zgodovine gledališča na varšavski akademiji za gledališče, doktorirala pa iz humanističnih znanosti na Inštitutu za umetnost Poljske akademije znanosti. V letih 1987–92 je bila asistentka na Inštitutu za literarne raziskave v Varšavi, v letih 1996–98 je predavala na Centru za novinarstvo v Varšavi, od leta 2001 pa umetnost reportaže in literarnega intervjuja na Univerzi v Varšavi. Od leta 2011 sodeluje z varšavskim Inštitutom za reportažo.
Doslej je objavila 19 knjižnih del, med drugim biografijo poljske igralke s preloma 19. in 20. stoletja Marie Wisnowske (Wisnowska, 1990), spomine poljske pisateljice in feministke Irene Krzywicke Izpovedi pohujševalke (Wyznania gorszycielki, 1992) in njeno biografijo Dolgo življenje pohujševalke: usoda in svet Irene Krzywicke (Długie życie gorszycielki. Losy i świat Ireny Krzywickiej, 1999), biografijo Singer: pokrajine spomina (Singer. Pejsaże pamięci, 1994), reportažo Nekaj portretov s Poljsko v ozadju: izraelske reportaže (Kilka portretów z Polską w tle. Reportaże izraelskie, 1993) in monografijo o Wieri Gran (Oskarżona: Wiera Gran, 2010).

več »

Ljudmila Ulicka »

ruska pisateljica, 1943

Ljudmila Jevgenjevna Ulicka se je rodila v judovski družini v Davlekanovu (Baškirija), kamor so se starši med vojno zatekli iz Moskve. Študirala je biologijo. Pozneje je na univerzi predavala genetiko, a je izgubila službo, ko so odkrili, da posoja svoj pisalni stroj avtorjem samizdata. Posvetila se je pisanju, najprej za radio in gledališče, nato je začela pisati novele.
Prva, Sonjica, je bila natisnjena leta 1992 v književni reviji Novi mir. Prevod v francoščino ji je leta 1996 prinesel nagrado Médicis za tujejezično delo. Pozneje je prejela še vrsto ruskih in mednarodnih nagrad, dvakrat je dobila najprestižnejšo rusko nagrado Velika knjiga.

več »

Sigrid Undset »

norveška pisateljica, 1882–1949

Sigrid Undset je v svojih zgodnjih delih pogosto osvetljevala vlogo, položaj in emancipacijo žensk v sodobni družbi in družini. Med temi besedili so njen prvi roman Gospa Marta Oulie pa Jenny (prev. 1932) in Pomlad (1974). Pozneje se je več posvečala obravnavanju konfliktov med norveško tradicijo in vdori modernosti v vsakdanje življenje, analizi evropske krize sodobnega časa in zgodovinskemu romanopisju. Med deli iz tega tematskega kroga imamo v slovenskem prevodu romane Kristina, Lavransova hči (1933), Olav, Audunov sin (1964) in Povest o Viga-Ljotu in Vigdis (1965).

več »

David Valdes Greenwood »

ameriški pisatelj in dramatik

Dramska dela Davida Valdesa Greenwooda so bila uprizorjena na več gledaliških odrih v ZDA in Veliki Britaniji. Bil je kolumnist pri časopisu Boston Globe Magazine, zdaj piše blog za spletni časopis Huffington Post. Poleg knjige Homo domesticus: Notes from a Same-Sex Marriage (2006) je napisal še spominsko pripoved A Little Fruitcake. A Boyhood in Holidays (2007) in esejistično knjigo The Rhinestone Sisterhood (2010). Na Emersonovem kolidžu je več kot 20 let poučeval pisanje, trenutno pa predava angleški jezik na Tuftsovi univerzi v Massachusettsu.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.