E-novice

Avtor

Anna Seghers

nemška pisateljica, 1900–1983

Anna Seghers (pravo ime Netty Reiling) se je rodila v Mainzu, v judovski družini. Po višji dekliški šoli je med prvo svetovno vojno pomagala ranjencem, kasneje pa maturirala ter študirala zgodovino, umetnostno zgodovino in sinologijo v Kölnu in Heidelbergu. Leta 1925 se je poročila z madžarskim sociologom Lászlóm Radványijem in v tistem času tudi začela objavljati (pod psevdonimom Anna Seghers).
Že konec dvajsetih let je vstopila v Nemško komunistično partijo ter Zvezo proletarskih in revolucionarnih pisateljev. Družbeni angažma je zaznamoval vse njeno osebno življenje in umetniško ustvarjanje, zvesta mu je ostala tako rekoč do konca.
Toda nacistični režim je kmalu posegel tudi po judovski pisateljici Anni Seghers, zato je – potem ko so jo gestapovci za kratek čas zaprli in zažgali njene knjige – z družino prek Švice pobegnila v Pariz, od tam pa po začetku vojne v južno Francijo; po raznih zapletih so prek Marseilla in še več drugih postaj končno prispeli v Mehiko. Tam je bila ves čas vojne, po letu 1947 je nekaj časa živela v Zahodnem, od leta 1950 pa v Vzhodnem Berlinu. Skoraj tri nadaljnja desetletja je bila aktivna v vzhodnonemškem političnem in kulturnem življenju.
Njeno literaturo prežema zavzemanje za delavstvo in humanizem, njeni romani so prikazi vzpona nacizma ter (pozneje) boja revolucionarjev za pravičnost in delavcev za človečnost. V slovenščini imamo doslej prevedena njena romana Sedmi križ in Mrtvi ostanejo mladi, zgodba Izlet mrtvih deklet pa je bila prvič objavljena leta 1965 v zbirki osmih evropskih novel.

Knjige

na vrh strani

Izlet mrtvih deklet »

Anna Seghers »

Izlet mrtvih deklet, pripoved z mnogimi avtobiografskimi prvinami, je pretresljiva retrospektiva usod neke generacije – neobremenjene nekdanje generacije mirnodobnih srednješolcev, ki jih pozneje posrkajo vrtinci vojn in tako rekoč vsem prinesejo pogubo.
Zgodbo pripoveduje ena od udeleženk idiličnega šolskega izleta po Renu leta 1911 ali 1912. Pozneje – ob koncu druge svetovne vojne – begunka v Mehiki, izčrpana od dolgotrajne bolezni, v omotici puščavske vročice poleti v spomine in čas svoje rane mladosti, pred prvo svetovno vojno, ko so bili vrstniki še vsi ›nedolžni‹ in polni možnosti.

več »