E-novice

N..P

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Luis Negrón »

portoriški pisatelj, 1970

Luis Negrón, pisatelj, urednik in knjigotržec, se je rodil v Guayami v Portoriku. Leta 2007 je souredil in izdal antologijo portoriške gejevske literature Los otros cuerpos, leta 2010 pa objavil zbirko kratkih zgodb Okrutni svet (Mundo Cruel), ki mu je, po prevodu v angleščino, leta 2014 prinesla prestižno nagrado Lambda.

več »

Irène Némirovsky »

francoska pisateljica, 1903–1942

Francoska judovska pisateljica Irène Némirovsky je bila potomka bogate ruske družine, ki je pred sovjetsko revolucijo prek postanka na Finskem pribežala v Pariz. Študirala je na Sorboni in se leta 1926 poročila z bankirjem Michelom Epsteinom. Čeprav je v tridesetih letih objavila veliko odmevnih del, so se ji kopičile težave, ne nazadnje zaradi njenega porekla. Francosko državljanstvo si je priborila šele leta 1938, naslednje leto pa se je dala skupaj s svojima hčerkama celo krstiti.

več »

Anaïs Nin »

ameriška pisateljica, 1903–1977

Anaïs Nin se je rodila v umetniški družini v Parizu; oče Joaquín Nin je bil špansko-kubanski pianist in skladatelj, mati Rosa Culmell francosko-nizozemska pevka s klasično glasbeno izobrazbo. Oče je družino zapustil, ko je bila Anaïs še otrok, in takrat mu je začela pisati pisma, ki so postala del dnevnika, ki ga je pisala vse do konca življenja in s katerim je tudi zaslovela. Pri šestnajstih je opustila šolanje in začela pozirati umetnikom. Svojega bodočega moža Hugha Parkeja Guilerja je spoznala v Havani, se z njim leta 1924 preselila v Pariz, od tam pa sta pred drugo svetovno vojno pobegnila v ZDA. Pri štiriinštiridesetih je srečala igralca Ruperta Pola in se z njim čez osem let poročila, čeprav se od prvega moža ni ločila.

več »

Kristian Novak »

hrvaški pisatelj, 1979

Kristian Novak se je rodil v Baden-Badnu v Nemčiji. V otroštvu in zgodnji mladosti je živel v Medžimurju. Leta 2005 je diplomiral iz kroatistike in germanistike na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu, kjer je leta 2011 tudi doktoriral iz jezikoslovja. Trenutno je zaposlen na Filozofski fakulteti Univerze na Reki. Ukvarja se z zgodovinsko sociolingvistiko, večjezičnostjo in nacionalno identiteto. Leta 2012 je objavil znanstveno monografijo Višejezičnost i kolektivni identiteti iliraca.

več »

Joyce Carol Oates »

ameriška pisateljica, 1938

Joyce Carol Oates je eno najplodovitejših in najbolj cenjenih ameriških peres zadnjega pol stoletja: več kot 40 romanov, dolga vrsta novel in kratkih zgodb, drame, eseji, članki … Njene teme nikoli niso lahke: v izbrušenem slogu ter brezhibno zgrajenih zgodbah se loteva problematike kriminala, mamil, rasnih in razrednih nasprotij, spolnih zlorab, sle po moči in oblasti ipd.

več »

Ovidij »

rimski pesnik, 43 pr. n. št.–17 n. št.

Publij Ovidij Nazon, eden najslovitejših rimskih pesnikov, se je rodil v premožni viteški družini v Sulmoni pod Apenini. Po končanem šolanju v Rimu je študij nadaljeval v Atenah, nato pa še v Mali Aziji, Egiptu in na Siciliji. Po vrnitvi v Rim je sicer nekaj časa prebil v dveh manj pomembnih državnih službah, nato pa se je pod vplivom rimskega izobraženca in literarnega mecena Mesale dokončno posvetil pesniškemu ustvarjanju.

več »

Hanne Ørstavik »

norveška pisateljica, 1969

Hanne Ørstavik, ki spada med osrednje predstavnike sodobne norveške književnosti, se je rodila v Tani na skrajnem severu Norveške in se kot najstnica preselila v Oslo, kjer je diplomirala iz psihologije, francoščine in sociologije. Leta 1994 je objavila knjižni prvenec Rez (Hakk), pravi literarni preboj pa naredila z drugim romanom Ljubezen (Kjærlighet, 1997), ki se je leta 2006 na lestvici najboljših romanov zadnjih petindvajsetih let po izboru bralcev dnevnika Dagbladet uvrstil na šesto mesto. Sledila sta romana Enako res, kot sem jaz resnična (Like sant som jeg er virkelig, 1999) in Potrebni čas (Tiden det tar, 2000), ki skupaj z Ljubeznijo sestavljata trilogijo o odnosih v družini, v kateri starši niso kos svoji vlogi.

več »

Connie Palmen »

nizozemska pisateljica in filozofinja, 1955

Connie Palmen je študirala nizozemščino in filozofijo na amsterdamski univerzi in se oplajala predvsem ob idejah Sartra, Foucaulta in Derridaja, pisala o njih eseje in znanstvene članke ter jih pozneje vpletala tudi v leposlovje. Svoj prvi roman, Zakoni (De wetten; slov. prevod 2009), je objavila leta 1991 in z njim zaslovela doma in na tujem ter postala finalistka prve mednarodne nagrade IMPAC (1996), za drugega, Prijateljstvo (De vriendschap, 1995), pa je prejela nizozemsko nagrado AKO.

več »

Želimir Periš »

hrvaški pisatelj, 1975

V Zadru rojeni pisatelj je po izobrazbi informatik. Njegove kratke zgodbe, drame in poezija so objavljene v literarni periodiki in zbornikih. Prejel je več književnih priznanj, med njimi nagrado Lapis Histriae. Zbirka Mučenice so njegov knjižni prvenec.

več »

Barbara Pešut »

slovenska pesnica, pisateljica, glasbenica, 1964

Barbara Pešut je v mladosti nastopala v Akademski folklorni skupini Franceta Marolta, sodelovala pri nastanku skupine Katice in skupaj z možem Robertom Pešutom Magnificom skupine U'redu, kjer je nastopala kot klaviaturistka in backvokalistka. Čeprav glasbene kariere na odru zatem ni razvijala, je z glasbo ostala povezana kot učiteljica glasbe in zborovodkinja ter tekstopiska – med drugim je avtorica evrovizijskega hita Sester Samo ljubezen in pesmi To so te reči Mance Špik, nagrajene na Slovenski popevki 2013 za najboljše besedilo – pa tudi kot Magnificova sodelavka.

več »