E-novice

Kl..M

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Amanda Mihalopulu »

grška pisateljica, 1966

Amanda Mihalopúlu (Αμάντα Μιχαλοπούλου) je v Atenah študirala francoščino, v Parizu pa novinarstvo. Več let se je preživljala kot kolumnistka raznih grških časopisov in revij. Bila je gostja literarnih rezidenc v Nemčiji, Franciji, ZDA in Švici. Zdaj živi v Atenah, pisateljevanje je njen poklic, vodi tudi delavnice kreativnega pisanja.
Njen literarni opus je obsežen in zelo raznolik – piše romane, kratke zgodbe, eseje in knjige za otroke. Njena dela so izšla v najmanj štirinajstih jezikih, zgodbe in eseje objavlja v časopisih in revijah, kot so Guardian, Harvard Review, Guernica, PEN Magazine, World Literature Today, Words Without Borders, Asymptote.

več »

Austin Kleon »

ameriški umetnik, 1983

Austin Kleon se je rodil v Circlevillu v Ohiu, zdaj živi v Austinu v Teksasu. »Pisatelj, ki riše« je avtor več mednarodnih knjižnih uspešnic, v katerih svetuje, kako biti ustvarjalen in kako svojo kreativnost unovčiti v digitalni dobi. Najbolj znana knjiga – prevedena je v več kot 20 jezikov – je Kradi kot umetnik (Steal Like an Artist, 2012), njeno nadaljevanje pa je Pokaži svoje delo! (Show Your Work!, 2014). Izdal je tudi »redigirano časopisno« zbirko poezije Newspaper Blackout.

več »

José Morella »

španski pesnik, pisatelj in prevajalec, 1972

José Morella, rojen na Ibizi, se je v vrh španske književnosti povzpel s pesniško zbirko Boben luči (Tambor de luz, 2001) ter z romani Vampirjevo trpljenje (La fatiga del vampiro, 2004), Lastne zadeve (Asuntos propios, 2009) in Kakor poti v megli (Como caminos en la niebla, 2016). Študiral je literarno teorijo in primerjalno književnost, dela kot profesor literature na univerzi v Barceloni.

več »

Adriana Lisboa »

brazilska pisateljica, 1970

Adriana Lisboa velja za eno vodilnih pisateljic v sodobni brazilski književnosti in za eno najodličnejših predstavnic književnosti v portugalščini. Leta 2007 je bila v okviru projekta Bogotá 39 uvrščena med 39 najpomembnejših latinskoameriških avtoric in avtorjev, starih do 39 let.
Pisateljica in pesnica, ki piše za odrasle in otroke, glasbenica, prevajalka in literarna znanstvenica ima za sabo ducat leposlovnih knjig, ki so doživele številne prevode in za katere je prejela vrsto nagrad in priznanj; redno jo uvrščajo tudi v antologije brazilske književnosti oziroma književnosti v portugalščini.

več »

Javier Marías »

španski pisatelj, prevajalec in publicist, 1951

Javier Marías je eden najpomembnejših, največkrat nagrajenih in najbolj prevajanih sodobnih španskih pisateljev. Svoje prvo literarno delo, kratko zgodbo, je napisal pri rosnih štirinajstih, prvi roman je objavil pri dvajsetih. Mednarodno slavo je požel z romanoma Tako belo srce (1992, nagrada Impac) in Jutri v bitki misli name (1994, nagrada Rómula Gallegosa). V letih 2002–07 je objavil trilogijo Tvoj obraz jutri, leta 2011 pa roman Zaljubljenosti (špansko državno nagrado za ta roman je zavrnil). Njegov zadnji roman je Tu začne se zlo (2014).

več »

Ladislav Klíma »

češki pisatelj in filozof, 1878–1928

Ladislav Klíma, ki mu pravijo tudi češki Nietzsche, se je rodil v Domažlicah v zahodni Češki. Potem ko je obupal nad šolanjem, se je predal nomadskemu življenju med Prago, Tirolsko, Zürichom in Železno Rudo v hribovju Šumava. Živel je od dediščine in donacij, kadar se ni selil, je čas preživljal na praškem mestnem obrobju, kjer je leta 1928 umrl za jetiko. V svojem času je veljal za družbeno nesprejemljivega ekscentrika, sporen pa je bil tudi za socialistično Češkoslovaško in verjetno bi utonil v pozabo, če ne bi nekateri protagonisti češke subkulture konec štiridesetih, predvsem pa v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v njem našli sorodne duše.

več »

Mirana Likar »

slovenska pisateljica, 1961

Mirana Likar je diplomirala iz slovenistike in bibliotekarstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer tudi živi. Leta 2007 je zmagala na festivalu mlade literature Urška, leta 2009 objavila Sobotne zgodbe, za katere je bila nominirana za prvenec leta in dvakrat za nagrado Dnevnikova fabula, in zatem Sedem besed (2012), ki so bile po izboru kulturne redakcije časopisa Delo uvrščene med pet knjig, ki so zaznamovale leto 2012 na Slovenskem, zgodba Nadin prt iz te zbirke pa je bila leta 2013 uvrščena v antologijo evropske proze Best European Fiction.

več »

Matevž Košir »

slovenski zgodovinar, 1964

Matevž Košir se je po diplomi iz zgodovine in sociologije kulture (1990) zaposlil v Arhivu Republike Slovenije, kjer opravlja različne naloge. V letih 2005–09 je bil direktor, trenutno vodi sektor za varstvo arhivskega gradiva posebnih arhivov. Leta 2002 je bil habilitiran za docenta s področja arhivistike, od leta 2004 sodeluje kot zunanji sodelavec v izobraževalnem programu več univerz. Poleg raziskav s področja arhivistike in različnih zvrsti arhivskega gradiva uspešno povezuje arhivistiko in zgodovino. Doktoriral je s temo o zgodovini kranjskih deželnih stanov v obdobju reformacije in zmage protireformacije (2000). Širši sklop raziskav je posvetil zgodovini čarovništva in čarovniških procesov (soavtor monografije Čarovnice: predstave, procesi, pregoni v evropskih in slovenskih deželah, 1995).

več »

Jasna Kontler - Salamon »

slovenska novinarka in publicistka, 1952

Jasna Kontler - Salamon je svojo literarno nadarjenost dokazala že kot dijakinja II. gimnazije v Mariboru. Za svoje črtice je prejela več gimnazijskih Prešernovih nagrad, pesmi pa je kot študentka objavljala v reviji Dialogi in radijskih literarnih oddajah. Po diplomi se je posvetila samo novinarstvu – na Valu 202, Radiu Maribor, Večeru in Delu. Za svoje delo je prejela več priznanj, med njimi nagrado Društva novinarjev Slovenije za izjemne novinarske dosežke in priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju. Od 1988 deluje v znanstveni redakciji Dela.

več »

Katarina Marinčič »

slovenska pisateljica, 1968

Katarina Marinčič je slovenskim bralcem dobro znana, saj je doslej objavila že tri romane, Tereza (1989), Rožni vrt (1992) in Prikrita harmonija (2001), ter zbirko novel O treh (2005). Za roman Prikrita harmonija je prejela nagrado Kresnik (2002), za zbirko O treh pa Dnevnikovo fabulo (2007). Roman Po njihovih besedah ji je leta 2015 prinesel nominacijo za kresnika in nagrado Kritiško sito.

več »