E-novice

Kl..M

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Sándor Márai »

madžarski pisatelj, pesnik in dramatik, 1900–1989

Sándor Márai, rojen kot Sándor Károly Henrik Grosschmied de Mára, je napisal več kot 40 knjig, predvsem romanov, in velja za enega pomembnejših literarnih ustvarjalcev 20. stoletja.
Rodil se je v plemiški družini v Košicah (danes na Slovaškem), nekaj časa študiral ter deloval kot novinar v Nemčiji, nato pa živel v Budimpešti. Po drugi svetovni vojni je ostro nasprotoval komunistični oblasti, zato njegovo ustvarjanje ni bilo več zaželeno in leta 1948 se je odločil zapustiti domovino. Ustalil se je v ZDA, kjer je pisal naprej, novega obdobja politične svobode na Madžarskem pa ni dočakal, saj je leta 1989 storil samomor.

več »

Javier Marías »

španski pisatelj, prevajalec in publicist, 1951

Javier Marías je eden najpomembnejših, največkrat nagrajenih in najbolj prevajanih sodobnih španskih pisateljev. Svoje prvo literarno delo, kratko zgodbo, je napisal pri rosnih štirinajstih, prvi roman je objavil pri dvajsetih. Mednarodno slavo je požel z romanoma Tako belo srce (1992, nagrada Impac) in Jutri v bitki misli name (1994, nagrada Rómula Gallegosa). V letih 2002–07 je objavil trilogijo Tvoj obraz jutri, leta 2011 pa roman Zaljubljenosti (špansko državno nagrado za ta roman je zavrnil). Njegov zadnji roman je Tu začne se zlo (2014).

več »

Katarina Marinčič »

slovenska pisateljica, 1968

Katarina Marinčič je slovenskim bralcem dobro znana, saj je doslej objavila že tri romane, Tereza (1989), Rožni vrt (1992) in Prikrita harmonija (2001), ter zbirko novel O treh (2005). Za roman Prikrita harmonija je prejela nagrado Kresnik (2002), za zbirko O treh pa Dnevnikovo fabulo (2007). Roman Po njihovih besedah ji je leta 2015 prinesel nominacijo za kresnika in nagrado Kritiško sito.

več »

John McGahern »

irski pisatelj, 1934–2006

Ta eden najbolj priljubljenih in največkrat prebiranih irskih piscev nesporno sodi v vrhunski kanon sodobne irske književnosti. Objavil je šest romanov in štiri zbirke kratkih zgodb ter bil za svoj opus ovenčan s številnimi nagradami (Irish Times/Aer Lingus Award in nominacija za nagrado Booker za roman Med ženami, The South Bank Show Literature Award) in s častnimi naslovi (članstvo v Aosdáni, irski akademiji umetnosti, Society of Authors, The American-Irish Award, Prix Etrangère Ecureuil, Chevalier de l'Ordre des Artes et des Lettres).

več »

Dave McKean »

britanski ilustrator, 1963

Dave McKean je knjižni ilustrator, grafični oblikovalec, avtor stripov, fotograf, filmar in glasbenik. Pronicljivi vsestranski umetnik in ustvarjalec je med drugim sodeloval pri oblikovanju izdaj Batmana in Harryja Potterja ter opremil veliko število drugih knjig in zgoščenk. Dal je idejo za knjigo Čudoviti svet, ki sta jo potem z Dawkinsom vseskozi snovala skupaj. Dave McKean tudi nastopa kot džezovski pianist.

več »

Drago Medved »

slovenski publicist, 1947–2016

Drago Medved je bil po prvotnem poklicu črkostavec, za kar se je izučil v Celjskem tisku ter Šoli tiska in papirja v Ljubljani. Diplomiral je 1987 na Višji upravni šoli v Ljubljani. Novinarstvo je študiral ob delu ter se ukvarjal z literarnim in likovnim ustvarjanjem in pisanjem domoznanske tematike. Bil je mdr. novinar pri Novem tedniku (1978–82 odgovorni urednik) in Delu (1989–92). Od leta 1993 je bil v svobodnem poklicu.
Več kot dvajset let se je ukvarjal s kulturo pitja in kulinarike ter predaval o vinski kulturi. Prejel je naziva vitez slovenske viteške dvanajstije Reda sv. Fortunata in vitez vina v Ordo equestris vini Europae.

več »

Anne Michaels »

kanadska pisateljica, 1958

Anne Michaels se je rodila v Torontu. Študirala je angleščino na Univerzi Toronto in tam več let poučevala kreativno pisanje. Pred proznim prvencem Ubežni delci je objavila pesniški zbirki The Weight of Oranges (1986) in Miner's Pond (1991); prinesli sta ji več uglednih literarnih nagrad.

več »

Jules Michelet »

francoski zgodovinar, 1798–1874

Michelet se je po diplomi leta 1821 zaposlil kot profesor zgodovine. V tem obdobju se je ukvarjal s pisanjem učbenikov, kasneje pa se je lotil monumentalnega dela Francoska zgodovina, za dokončanje katere je potreboval skoraj trideset let. Vmes je pisal še druga dela – leta 1839 je objavil svojo Rimsko zgodovino. Morda je bil eden prvih zgodovinarjev, ki se je ukvarjal z zgodovino srednjega veka. Vztrajal je, da bi se morala zgodovina ukvarjati z ljudmi, ne pa samo z voditelji in njihovimi ustanovami.

več »

Amanda Mihalopulu »

grška pisateljica, 1966

Amanda Mihalopúlu (Αμάντα Μιχαλοπούλου) je v Atenah študirala francoščino, v Parizu pa novinarstvo. Več let se je preživljala kot kolumnistka raznih grških časopisov in revij. Bila je gostja literarnih rezidenc v Nemčiji, Franciji, ZDA in Švici. Zdaj živi v Atenah, pisateljevanje je njen poklic, vodi tudi delavnice kreativnega pisanja.
Njen literarni opus je obsežen in zelo raznolik – piše romane, kratke zgodbe, eseje in knjige za otroke. Njena dela so izšla v najmanj štirinajstih jezikih, zgodbe in eseje objavlja v časopisih in revijah, kot so Guardian, Harvard Review, Guernica, PEN Magazine, World Literature Today, Words Without Borders, Asymptote.

več »

Zoran Milivojević »

srbski psihoterapevt, 1957

Zoran Milivojević je predavatelj na Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju in psihoterapevt z dolgoletno prakso v individualni, partnerski in skupinski terapiji. Kot prvi je v vzhodni Evropi dosegel status mednarodnega supervizorja in učitelja po standardih Mednarodne zveze za transakcijsko analizo. Je avtor izvrstnih učbenikov in knjig.

več »