Avtor

Alan Lightman

Alan Lightman

ameriški znanstvenik in pisatelj, 1948

Alan Lightman se je rodil v Memphisu (Tennessee). Študiral je na univerzi Princeton in na Kalifornijskem inštitutu za tehnologijo, kjer je doktoriral iz teoretske fizike. Od leta 1989 predava na Inštitutu za tehnologijo v Massachusettsu (MIT) in je prvi predavatelj, ki so mu dodelili profesuro tako za naravoslovne znanosti kakor humanistiko. Leta 1999 je ustanovil Harpswell Foundation, neprofitno fundacijo, ki pomaga ženskam v Kambodži.
Lightman, čigar bibliografija obsega številne znanstvene razprave ter knjige s področja fizike in ki je za svoje znanstveno delo prejel več nagrad in priznanj ter častnih doktoratov, pa dolguje mednarodno slavo svojemu kratkemu romanu Einsteinove sanje (Einstein's Dreams), ki ga je objavil leta 1993. Napisal je še štiri romane, pripovedno pesnitev ter več knjig esejev in kratkih zgodb. Z romanom Diagnosis se je leta 2000 prebil v ožji izbor za Ameriško državno nagrado za književnost.

Knjige

na vrh strani

Einsteinove sanje »

Alan Lightman »

Deset minut čez šesto, sodeč po nevidni uri na steni. Minuto za minuto dobivajo obliko vedno novi predmeti. V medli svetlobi jutra se mlad patentni uradnik, z glavo, sklonjeno nad pisalno mizo, preteguje na svojem stolu. Že nekaj mesecev je mnogokrat sanjal o času. Njegove sanje so se polastile njegovih raziskav. A sanj je konec. Med številnimi možnimi svojstvi časa, ki si jih je zamislil v nič manj številnih nočeh, se mu zdi eno posebej mikavno. Saj ne, da druga niso možna. Druga bi nemara lahko obstajala v drugih svetovih.

več »

gospod b »

Roman o stvarjenju

Alan Lightman »

Gospod b je roman o stvarjenju vesolja, v katerem se prepletajo odmevi znanosti in religije, ki sta v kar največji meri izoblikovali človeško civilizacijo. Gospod b je posebne vrste demiurg: četudi v svojem vesolju določa matematične in fizikalne zakone, se prostor in čas ter živa in neživa materija, ki bivata v njem, porodijo bolj ali manj po naključju, ne da bi sam kakorkoli posredoval.
V vsemirju, ki ga naseljuje, gospod b ni sam: poleg nergave tete in blagovoljnega strica mu družbo od časa do časa dela tudi Belhor, ki ni nič drugega kot njegov antipod, s stvaritvijo vesolja namreč gospod b ustvari tudi utelešenje zla. Kot za prostor in čas, ki sta relativna, tudi za vsemir, ki ga ustvari prostodušni gospod b., velja, da v njem ni absolutov, da torej lepo ne more obstajati mimo grdega in dobro ne mimo zlega.

več »