G..Kh

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Umberto Galimberti »

italijanski filozof, 1942

Umberto Galimberti je poučeval filozofijo zgodovine in dinamično psihologijo na beneški univerzi. Potem ko je končal študij filozofije, kulturne antropologije in psihologije, je prevajal dela nemškega filozofa (pa tudi svojega nekdanjega profesorja) Karla Jaspersa. Piše za dnevnik »La Reppublica«. Njegova knjiga Grozljivi gost: nihilizem in mladi (L'ospite inquietante. Il nichilismo e i giovani), ki je v Italiji izšla leta 2007, je izjemen uspeh požela celo med mladimi, kar je verjetno edinstven primer v filozofski esejistiki.

več »

Jure Gašparič »

slovenski zgodovinar, 1977

Dr. Jure Gašparič, rojen v Mariboru, je višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za novejšo zgodovino, kjer se raziskovalno osredotoča na slovensko in jugoslovansko politično zgodovino ter na zgodovino srednjeevropskega prostora v 19. in 20. stoletju. Posebej se posveča zgodovini parlamentarizma, med drugim je član vodstva mednarodne mreže European Information and Research Network on Parliamentary History. Rezultate svojega dela redno predstavlja v tujem in domačem znanstvenem tisku, sodeluje na znanstvenih simpozijih, pripravlja monografije in občasno predava na fakultetah.

več »

Emilio Gentile »

italijanski pisatelj in zgodovinar, 1946

Ta svetovno priznani znanstvenik je zaslovel predvsem s svojimi študijami o političnih religijah, za katere so mu leta 2003 na univerzi v Bernu podelili nagrado Hansa Sigrista. Deluje kot docent na rimski univerzi La Sapienza, sodeluje s časopisi in revijami ter predava po vsem svetu.

več »

Thomas Glavinic »

avstrijski pisatelj, 1972

Romanopisec in esejist Thomas Glavinic je eden najuspešnejših avstrijskih pisateljev mlajše generacije. Doslej je objavil sedem romanov, prvega pri komaj šestindvajsetih. Za kriminalni roman Morilec s kamero (Kameramörder, 2001) je prejel nagrado Friedricha Glauserja, z romanoma Kako je treba živeti (Wie man leben soll, 2004) in Delo noči (Die Arbeit der Nacht, 2006) pa se je uvrstil na vrh seznama najboljših romanov po izboru kritikov ORF.

več »

Ivo Goldstein »

hrvaški zgodovinar, 1958

Ivo Goldstein se je ukvarjal z bizantologijo in zgodovino hrvaškega zgodnjega srednjega veka, z zgodovino Judov na Hrvaškem pa tudi z različnimi vidiki hrvaške zgodovine 20. stoletja. Njegov opus sestavlja več kot 20 knjig ter prek 200 znanstvenih in strokovnih člankov, objavljenih v domovini in tujini. Prevaja tudi iz angleščine in francoščine, napisal je več scenarijev za televizijo, občasno sodeluje kot kolumnist in na druge načine v različnih hrvaških in tujih medijih. Bil je član raznih svetov in organizacij na Hrvaškem ter v tujini in tudi eden izmed dveh sopredsedujočih sekciji za holokavst na Kongresu evropskih judovskih študij v Moskvi (2006).

več »

Slavko Goldstein »

hrvaški pisec, novinar in urednik, 1928

Slavko Goldstein je bil od pomladi 1942 do leta 1945 partizan v terenskih in bojnih enotah NOB v Gorskem Kotarju, na Kordunu in v okolici Karlovca. Odlikovan je bil z redom za hrabrost. Leta 1952 je bil član ustanovne redakcije tednika Vjesnik u srijedu, tiste čase najbolj branega v Jugoslaviji, kasneje pa nenehno dejaven v novinarstvu, založništvu in javnem življenju Hrvaške, do 1990 tudi Jugoslavije.
Bil je urednik hrvaških izdaj slovenske Cankarjeve založbe (1982–1990) ter ustanovitelj in urednik založbe Novi Liber (1990–2014), v kateri je s slovarji Vladimirja Anića in z Enciklopedijskim rječnikom hrvatskoga jezika zagnal izdajanje temeljnih del sodobne hrvaške leksikografije.

več »

Borut Golob »

slovenski pisatelj, 1973

Borut Golob je nekdaj nesojeni nemcist in rusist in nedavno sojeni novinar in notorični bralec, morda celo notorični Kranjčan. Leta 2009 se je s prvencem SMREKA BUKEV LIPA KRIŽ kot neznani pojav nenadoma znašel med slovensko literaturo in bralstvom, povzročil kar nekaj prelitega črnila, navdušil na knjižnem forumu in prišel med deseterico za nagrado Kresnik.

več »

Niko Grafenauer »

slovenski pesnik, 1940

Niko Grafenauer je eden najpomembnejših slovenskih pesnikov; deluje tudi kot prevajalec in esejist; od leta 2009 je redni član SAZU. Njegovo ustvarjanje obsega tako poezijo hermetičnega simbolizma in skrajnega modernizma kot otroško in mladinsko poezijo. Prejel je številne nagrade, med drugim Levstikovo nagrado leta 1980 za Nebotičniki, sedite, leta 1987 za Majhnico, leta 2007 za življenjsko delo; Jenkovo nagrado leta 1986 za Palimpseste, leta 1999 za Odtise; Prešernovo nagrado leta 1997.

več »

Temple Grandin »

ameriška znanstvenica, 1947

Temple Grandin, doktorica zoologije in profesorica na državni univerzi v Koloradu, je ena najbolj uveljavljenih in znanih oseb z avtizmom na svetu. Svoje življenje in delo je posvetila živalim in je vseskozi na čelu zagovornikov sprememb v dobro kakovostnemu življenju in humani smrti farmskih živali. Je avtorica več knjig o živalih – zadnja je Živali nas človečijo (Animals Make Us Human, 2009) – v katerih nam ponuja osupljiv uvid v vedenje živali, in sicer na osnovi neponovljivega spleta avtističnega dojemanja in znanosti.

več »

Tatjana Gromača »

hrvaška pesnica, pisateljica, esejistka in novinarka, 1971

Tatjano Gromača slovenski bralci že dobro poznajo (kljub avtoričinemu pregovornemu odporu do potovanj in javnih nastopov), saj so pri nas izšli prevodi njene pesniške zbirke Ali je kaj narobe?, romana Črnec in potopisnih esejev Bele vrane. Njen drugi roman Božanska dječica (Božji otročički, 2012) – je na prvem valu hrvaškega nacionalnega radia doživel radijsko priredbo, med hrvaškimi bralci zelo priljubljena knjiga pa je leta 2012 prejela tudi nagrado Vladimirja Nazorja za književnost in nagrado časnika Jutarnji list.

več »