E-novice

Co..F

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Martin Michael Driessen »

nizozemski gledališki in operni režiser, prevajalec in pisatelj (1954)

Debitiral je leta 1999 z romanom Gars, ki sta mu sledila romana Oče Boga (Vader van God, 2012) in Pravi junak (Een ware held, 2013), s katerima je doma požel velik uspeh in več nominacij za literarne nagrade. Za zbirko treh kratkih zgodb Reke (Rivieren, 2016) je prejel nagrado ECI, s pričujočim romanom pa se je leto zatem uvrstil med nominirance za prestižno nagrado Libris.

več »

Miles Franklin »

avstralska pisateljica, 1879–1954

Stella Maria Sarah Miles Franklin se je rodila v hriboviti pokrajini Monaro v Novem Južnem Walesu. Je ena od maloštevilnih avstralskih žensk, rojenih v kolonialni družbi izjemno konservativne viktorijanske dobe, ki so se po lastnih močeh trudile izpolniti tisto, za kar so se čutile poklicane, ne da bi se ozirale na družbene norme in ustaljene navade. Prvo in najodmevnejšo knjigo Moja sijajna kariera (My Brilliant Career, 1901) je napisala pri 19 letih. Ta knjiga, ki je bila velikokrat ponatisnjena in prevedena v številne jezike, danes velja za avstralsko klasiko.

več »

F. Scott Fitzgerald »

ameriški pisatelj, 1896–1940

Francis Scott Fitzgerald je eden najslavnejših ameriških piscev vseh časov. Javnost ga pozna tako po njegovih delih (v slovenščini so izšli romani Veliki Gatsby, Tostran raja in Nežna je noč) kot po tem, da je utelešal tako imenovano »izgubljeno generacijo«, ki so jo zaznamovale grozote prve svetovne vojne in razbrzdana doba džeza ter ameriške prohibicije v prvi polovici 20. stoletja. Vse življenje se je boril z alkoholizmom, tuberkulozo in revščino, njegov zakon z ženo Zeldo je bil buren, med pogostimi obiski francoske Riviere in Pariza pa se je spoprijateljil s številnimi drugimi ameriškimi umetniki v prostovoljnem izgnanstvu, zlasti z Ernestom Hemingwayem. Poleg romanov, ki v času njegovega življenja niso poželi omembe vrednega uspeha, je napisal več kratkih zgodb in filmskih scenarijev.

več »

Marija Fras »

slovenska avtorica kuharskih knjig, 1939

Upokojena učiteljica gospodinjstva in kemije Marija Fras iz Paričjaka v osrčju Kapelskih goric že poldrugo desetletje spremlja in raziskuje značilnosti kulinarike severovzhodne Slovenije ter prehranske navade njenih prebivalcev, predvsem pa jo zanima, kako se tradicionalna kuhinja ohranja v sodobnem času. Skrbno zbira recepte, ki ji jih zaupajo tamkajšnje gospodinje, jih zapiše, preizkusi in predstavi v svojih kuharskih knjigah. Kruh, pogače in sladice je že njena deseta kuharska knjiga, zato je med ljubitelji tradicionalnih jedi že stara znanka.

več »

Lidija Dimkovska »

slovensko-makedonska pesnica in pisateljica, 1971

Lidija Dimkovska je končala študij primerjalne književnosti v Skopju in doktorirala iz romunske književnosti na Univerzi v Bukarešti, kjer je delala kot lektorica za makedonski jezik. Od leta 2001 živi v Ljubljani.
Doslej je objavila pet pesniških zbirk in tri romane: Skrita kamera, Rezervno življenje in Non-Oui. Njena dela so prevedena v številne tuje jezike, prejela je vrsto domačih in tujih nagrad, med njimi makedonsko nagrado za najboljši pesniški prvenec, makedonski nagradi za najboljšo prozno knjigo leta za prvi in drugi roman, romunski nagradi za poezijo Poesis in Tudor Arghezi, nemško nagrado Huberta Burda za poezijo in nagrado EU za književnost za roman Rezervno življenje, evropsko nagrado Petruja Krduja za poezijo ter posebno priznanje Evropska kulturna dediščina za kratko zgodbo Ko sem zapustila Karl Liebknecht na natečaju za najboljšo evropsko zgodbo, namenjenem dobitnikom nagrade EU za književnost.

več »

Miriam Drev »

slovenska pisateljica, pesnica in prevajalka, 1957

Miriam Drev je svobodna kulturna ustvarjalka in članica Društva slovenskih pisateljev, PEN-a in Društva slovenskih književnih prevajalcev. Leta 1995 je objavila otroško knjižico Šviga gre lužat, sledile so zbirke poezije Časovni kvadrat (2002), Rojstva (2007), Vodna črta (2008) in Sredi kuhinje bi rasla češnja (2012) ter roman V pozlačenem mestu (2012). Njen prevodni opus šteje skoraj osemdeset izdaj, med temi dela M. Atwood, V. S. Naipaula, I. McEwana, E. Hemingwayja, R. Tagoreja, R. W. Emersona, P. Careyja, C. S. Lewisa, A. S. Byatt, P. Rotha.

več »

Fjodor Mihajlovič Dostojevski »

ruski pisatelj, 1821–1881

Dostojevski je eden najvidnejših ruskih pisateljev, ki ga uvrščajo tudi med najpomembnejše romanopisce svetovne književnosti. Velja za vodilnega predstavnika psihološkega realizma, s svojim ustvarjanjem pa je močno vplival tako na področju literature kot filozofije.

več »

Norman Davies »

britanski zgodovinar, 1939

Britanski zgodovinar Norman Davies je bil učenec znamenitega britanskega zgodovinarja A. J. P. Taylorja. Študiral ali izpopolnjeval se je na univerzah v Franciji (Grenoble), Italiji (Perugia) in na Poljskem (Krakov). V letih 1971–96 je poučeval poljsko zgodovino na Šoli za slovanske in vzhodnoevropske študije pri Univerzi v Londonu, kot profesor je gostoval na mnogih svetovnih univerzah, med drugim na Kitajskem, Japonskem, v Kanadi, ZDA in na Poljskem.
Osrednji področji njegovega strokovnega delovanja sta zgodovina Poljske in zgodovina Velike Britanije.

več »

Boris Cyrulnik »

francoski zdravnik, etolog, nevrolog in psihiater judovskega rodu, 1937

Borisa Cyrulnika je v poklic psihiatra usmerilo dejstvo, da je med kalvarijo druge svetovne vojne ostal živ. Siroto, ki so mu nacisti ubili očeta in mater, so dali v rejniško družino. Med nacistično racijo so ga z odraslimi vred zajeli v Bordeauxu, vendar ga, skritega na stranišču, niso našli in fantič je do konca vojne z lažnim imenom Jean Laborde delal na francoski kmetiji. Razmišljanje o vprašanju, kaj človeku pomaga preživeti v ogrožajočih okoliščinah, ga je usmerilo v študij, najprej medicine na pariški univerzi, in pisanje poljudnoznanstvenih knjig s področja psihologije, ki so uspešnice v domovini in tujini.

več »

Ervin Fritz »

slovenski pesnik in dramatik, 1940

Ervin Fritz je objavil številne pesniške zbirke, med drugim Hvalnica življenja (1967), Dan današnji (1972), Radoživost (zbrane pesmi, 1989), Tja čez (2002), Dolgi pohod (2010). Poleg dram, na primer Komisije za samomore (1969) in Kralja Malhusa (1973), je napisal več muzikalov, radijskih in televizijskih iger ter libreto za opero Krpanova kobila (1993). Leta 1979 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 2006 Veronikino nagrado in leta 2008 večernico.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.