E-novice

Co..F

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Liliana Corobca »

moldavska pisateljica, 1975

Liliana Corobca se je rodila leta 1975 v kraju Săseni-Călăraşi v Moldaviji. Po končanem študiju na Fakulteti za filologijo Moldavske državne univerze v Kišinjovu je vpisala doktorski študij humanistike na Univerzi v Bukarešti in ga leta 2001 končala. Napisala je romane Negrissimo (2003, moldavska in romunska nagrada za najboljši knjižni prvenec), Un an in Paradis (Leto v raju, 2005) in Kinderland (2013).

več »

Boris Cyrulnik »

francoski zdravnik, etolog, nevrolog in psihiater judovskega rodu, 1937

Borisa Cyrulnika je v poklic psihiatra usmerilo dejstvo, da je med kalvarijo druge svetovne vojne ostal živ. Siroto, ki so mu nacisti ubili očeta in mater, so dali v rejniško družino. Med nacistično racijo so ga z odraslimi vred zajeli v Bordeauxu, vendar ga, skritega na stranišču, niso našli in fantič je do konca vojne z lažnim imenom Jean Laborde delal na francoski kmetiji. Razmišljanje o vprašanju, kaj človeku pomaga preživeti v ogrožajočih okoliščinah, ga je usmerilo v študij, najprej medicine na pariški univerzi, in pisanje poljudnoznanstvenih knjig s področja psihologije, ki so uspešnice v domovini in tujini.

več »

Pavle Čelik »

slovenski sociolog, 1941

Pavle Čelik je doma iz vasi Volča pri Poljanah nad Škofjo Loko. Po končani gimnaziji v Škofji Loki se je zaposlil v notranjem resorju. Služboval je kot miličnik in nato kot starešina. Službeno pot je po tridesetih letih sklenil kot poveljnik slovenske milice.
Čelik, po izobrazbi magister sociologije, je izvrsten poznavalec zgodovine orožništva, financarjev, policije, carine in milice na Slovenskem. Napisal je dvanajst samostojnih knjig, vse s področja varnostnih sil, s soavtorjema pa še knjigo o navodilih organov za notranje zadeve za delo na področju varstva ustavne ureditve.

več »

Norman Davies »

britanski zgodovinar, 1939

Britanski zgodovinar Norman Davies je bil učenec znamenitega britanskega zgodovinarja A. J. P. Taylorja. Študiral ali izpopolnjeval se je na univerzah v Franciji (Grenoble), Italiji (Perugia) in na Poljskem (Krakov). V letih 1971–96 je poučeval poljsko zgodovino na Šoli za slovanske in vzhodnoevropske študije pri Univerzi v Londonu, kot profesor je gostoval na mnogih svetovnih univerzah, med drugim na Kitajskem, Japonskem, v Kanadi, ZDA in na Poljskem.
Osrednji področji njegovega strokovnega delovanja sta zgodovina Poljske in zgodovina Velike Britanije.

več »

Richard Dawkins »

britanski evolucijski biolog, 1941

Richard Dawkins je prvič mednarodno zaslovel leta 1976 z uspešnico Sebični gen, temu pa so sledile še druge; skupno je doslej objavil 13 knjig. Dawkins je avtor številnih televizijskih dokumentarcev, predavatelj in udeleženec neštetih javnih nastopov ter razprav. Je ateist, humanist in skeptik, razlagalec znanosti in religije, eden najbolj znanih, najodmevnejših in najvplivnejših britanskih intelektualcev.
Dawkins je bil prvi predstojnik Katedre za javno razumevanje znanosti, ki je bila na Univerzi v Oxfordu prav zanj ustanovljena pod pokroviteljstvom ameriškega mecena Charlesa Simonyija.

več »

Radka Denemarková »

češka pisateljica, 1968

Radka Denemarková, češka pisateljica, literarna zgodovinarka, scenaristka, prevajalka in dramaturginja, je slovenskim bralcem že dobro znana. Po doktoratu iz semiotike se je zaposlila na Inštitutu za češko literaturo pri Češki akademiji znanosti, hkrati pa kot lektorica in dramaturginja delala v praškem gledališču Divadlo Na Zábradli. Od leta 2004 je samozaposlena v kulturi. Objavlja študije o gledališču, prevaja iz nemščine (študije, gledališke igre, prozo) in piše scenarije za televizijske dokumentarce.

več »

Lidija Dimkovska »

slovensko-makedonska pesnica in pisateljica, 1971

Lidija Dimkovska je končala študij primerjalne književnosti v Skopju in doktorirala iz romunske književnosti na Univerzi v Bukarešti, kjer je delala kot lektorica za makedonski jezik. Od leta 2001 živi v Ljubljani. Objavila je pet pesniških zbirk ter romana Skrita kamera in Rezervno življenje. Njena dela so prevedena v številne tuje jezike, prejela je vrsto domačih in tujih nagrad, med njimi makedonsko nagrado za najboljši pesniški prvenec, makedonski nagradi za najboljšo prozno knjigo leta za oba romana, romunski nagradi za poezijo Poesis in Tudor Arghezi, nemško nagrado Hubert Burda in nagrado Evropske unije za književnost.

več »

Fjodor Mihajlovič Dostojevski »

ruski pisatelj, 1821–1881

Dostojevski je eden najvidnejših ruskih pisateljev, ki ga uvrščajo tudi med najpomembnejše romanopisce svetovne književnosti. Velja za vodilnega predstavnika psihološkega realizma, s svojim ustvarjanjem pa je močno vplival tako na področju literature kot filozofije.

več »

Miriam Drev »

slovenska pisateljica, pesnica in prevajalka, 1957

Miriam Drev je svobodna kulturna ustvarjalka in članica Društva slovenskih pisateljev, PEN-a in Društva slovenskih književnih prevajalcev. Leta 1995 je objavila otroško knjižico Šviga gre lužat, sledile so zbirke poezije Časovni kvadrat (2002), Rojstva (2007), Vodna črta (2008) in Sredi kuhinje bi rasla češnja (2012) ter roman V pozlačenem mestu (2012). Njen prevodni opus šteje skoraj osemdeset izdaj, med temi dela M. Atwood, V. S. Naipaula, I. McEwana, E. Hemingwayja, R. Tagoreja, R. W. Emersona, P. Careyja, C. S. Lewisa, A. S. Byatt, P. Rotha.

več »

Ruth Dupré »

ameriška pisateljica

Ruth Dupré se je rodila v New Orleansu v ameriški zvezni državi Louisiani, zdaj pa živi v regiji Dallas-Fort Worth na severu Teksasa. Pred letom 2010 je pisala samo glasbene igre in šaljivo-srhljive romane. Nato je spoznala glasbo Vlada Kreslina – in njeno življenje se je obrnilo v nenavadno, osupljivo smer. Sama pravi takole: »Zame je 'dom' najsilnejša podoba, najgloblje hrepenenje. Nisem razumela besed v Vladovih pesmih, a to ni bilo pomembno; zame Vlado poje o 'domu' – ne o hiši mojega otroštva, temveč o prvinskem prostoru globoko v meni.

več »