A..L

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Bojan Brezigar »

slovenski novinar, 1948

Bojan Brezigar je bil od leta 1973 do upokojitve leta 2007 zaposlen pri Primorskem dnevniku v Trstu, časniku slovenske manjšine v Italiji, od leta 1992 pa je bil njegov odgovorni urednik. Dolga leta se je ukvarjal z italijansko in mednarodno politiko, po osamosvojitvi Slovenije tudi s slovensko politiko. Izrecno se je posvetil uveljavljanju kulturne in jezikovne raznolikosti s posebnim poudarkom na problematiki manjšin. Kot strokovnjak je sodeloval pri pobudah Sveta Evrope, Evropske unije in drugih mednarodnih organizacij; sedem let je bil predsednik nevladne organizacije evropskih manjšin Evropskega urada za manj rabljene jezike.

več »

Andrew Sean Greer »

ameriški pisatelj, 1970

Andrew Sean Greer je sodobni ameriški pisatelj, ki je za svoje literarno delo prejel več nagrad, med drugim leta 2018 Pulitzerjevo nagrado za književnost za roman Manj (Less, 2017), doslej preveden v več jezikov. Trenutno živi v San Franciscu in občasno v Toskani; nekaj let je bival v New Yorku, kjer se je preživljal z opravljanjem različnih poklicev. Poučeval je na številnih univerzah, med drugim tudi kreativno pisanje na znameniti Univerzi v Iowi.

več »

Martin Michael Driessen »

nizozemski gledališki in operni režiser, prevajalec in pisatelj (1954)

Debitiral je leta 1999 z romanom Gars, ki sta mu sledila romana Oče Boga (Vader van God, 2012) in Pravi junak (Een ware held, 2013), s katerima je doma požel velik uspeh in več nominacij za literarne nagrade. Za zbirko treh kratkih zgodb Reke (Rivieren, 2016) je prejel nagrado ECI, s pričujočim romanom pa se je leto zatem uvrstil med nominirance za prestižno nagrado Libris.

več »

Siegfried Lenz »

nemški pisatelj (1926–2014)

Siegfried Lenz je eden najvidnejših pripovednikov nemške povojne in moderne literature, ki je v svojih delih tematiziral družbene in politične konflikte v povojni Nemčiji. S svojim literarnim ustvarjanjem je močno zaznamoval nemško književnost druge polovice prejšnjega in začetka tega stoletja. Ves čas je v javnosti nastopal tudi kot politično opredeljen intelektualec, skupaj z Günterjem Grassom je bil zagovornik socialdemokracije, podpiral je ›vzhodno politiko‹ Willyja Brandta in bil tesen prijatelj njegovega naslednika, kanclerja Helmuta Schmidta.

več »

Konrad Paul Liessmann »

avstrijski filozof, esejist in kulturolog, 1953

Na Univerzi na Dunaju je študiral germanistiko, zgodovino in filozofijo, tam je po doktoratu in habilitaciji ostal kot profesor filozofije. Od leta 1996 je znanstveni vodja vsakoletnega simpozija ›Philosophicum Lech‹ in urednik zbornikov, ki izhajajo po njih. Je avtor številnih, predvsem esejističnih, biografsko-zgodovinskih, teoretskih in polemičnih knjig, tudi kot urednik je poskrbel za objavo velikega števila filozofskih prispevkov.

več »

Michael Köhlmeier »

avstrijski pisatelj, 1949

Na univerzah v Nemčiji je študiral najprej politologijo in germanistiko, nato še matematiko in filozofijo. Poleg številnih radijskih iger, odrskih del, scenarijev, glasbenih besedil in pesmi je napisal največ proznih besedil, tako krajših, feljtonskih kakor tudi romanov (Zahod, Idila z utapljajočim se psom, Rosie in pradedek, Madalyn). Najbolj je zaslovel kot mojstrski pripovedovalec zgodb po antičnih in svetopisemskih motivih.

več »

Sarah Bakewell »

angleška biografinja, 1963

Na Univerzi v Essexu je študirala filozofijo in se nato spogledovala z doktoratom o Heideggerju, po številnih vmesnih kariernih poskusih pa se ustalila kot kuratorka zbirk za zgodovino medicine pri londonski Wellcomovi knjižnici. Ukvarjanje s prvotiski iz zgodnjega novega veka ji je dalo veliko idej tudi za njena poznejša avtorska in biografska dela. Med temi so najbolj znane knjige Angleški Danec (The English Dane; o Jørgenu Jørgensenu), Kako živeti (o Michelu de Montaignu) in V kavarni eksistencialistov.

več »

Sandra Cisneros »

ameriška pesnica, pisateljica in esejistka, 1954

Sandra Cisneros je kot avtorica mehiškega rodu in pripadnica gibanja Chicano Civil Rights Movement ena od osrednjih osebnosti ›čikanske‹ književnosti. Študirala je angleški jezik in kreativno pisanje (to je pozneje tudi poučevala) ter izdala tri pesniške zbirke, dva romana in nekaj knjig kratke proze za odrasle in otroke, najbolj znana pa je doma in v svetu prav po Hiši v Ulici Mango (The House on Mango Street, 1984).

več »

Nina Berberova »

ruska pisateljica, 1901–1993

Nina Nikolajevna Berberova je večji del svojega življenja preživela v tujini. Po otroških in mladostnih letih v domačem Petrogradu ter po vojno-revolucionarni vihri je leta 1922 skupaj z možem Vladislavom Hodasevičem emigrirala, najprej v Nemčijo, potem na Češkoslovaško in v Italijo, po letu 1925 sta živela v Parizu. Čeprav se je vmes že dvakrat ločila, je Nina Berberova ostala zvesta Parizu vse do leta 1950 in ta čas na različne načine sodelovala z ruskimi emigrantskimi skupinami ter njihovimi publikacijami.

več »

Zoran Hočevar »

slovenski pisatelj, 1944

Slovenski pisatelj in slikar Zoran Hočevar se je rodil v Metliki. Študiral je na beograjski akademiji za likovno umetnost, nato pa še na ALU v Ljubljani. Piše romane in drame. Njegova dela so postavljena v sodobni čas, pripovedujejo vsakdanje zgodbe malih ljudi, pri čemer avtor uporablja pogovorni jezik s številnimi vulgarizmi in duhovitostmi, blizu mu je ironija.

več »