A..L

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Richard Dawkins »

britanski evolucijski biolog, 1941

Richard Dawkins je prvič mednarodno zaslovel leta 1976 z uspešnico Sebični gen, temu pa so sledile še druge; skupno je doslej objavil 13 knjig. Dawkins je avtor številnih televizijskih dokumentarcev, predavatelj in udeleženec neštetih javnih nastopov ter razprav. Je ateist, humanist in skeptik, razlagalec znanosti in religije, eden najbolj znanih, najodmevnejših in najvplivnejših britanskih intelektualcev.
Dawkins je bil prvi predstojnik Katedre za javno razumevanje znanosti, ki je bila na Univerzi v Oxfordu prav zanj ustanovljena pod pokroviteljstvom ameriškega mecena Charlesa Simonyija.

več »

Heziod »

grški pesnik, okoli leta 700 pr. n. št.

Heziod velja za Homerjevega mlajšega sodobnika – živel in ustvarjal naj bi okoli leta 700 pr. n. št., torej nekaj desetletij po Homerju. Doma je bil iz Askre, vasice pod Helikonom v pokrajini Bojotiji, središču rapsodske umetnosti.

več »

Željko Kozinc »

slovenski pisatelj, 1939

Željko Kozinc je pesnik, publicist, filmski in televizijski scenarist ter potopisec. V mlajših letih je delal kot reporter pri Mladini in Tovarišu ter pozneje kot urednik pri Delu. Je dobitnik nagrad avstrijskega kulturnega ministrstva ter filmskega festivala v Strasbourgu in prve nagrade natečaja za sodobni slovenski roman pri Svetu knjige za roman Visoki tujec (2004), za katerega je bil nominiran tudi za literarno nagrado Kresnik.

več »

Drago Jančar »

slovenski pisatelj, dramatik, esejist, 1948

Drago Jančar, rojen v Mariboru, sodi med najplodovitejše in najpogosteje prevajane slovenske pisatelje. Je redni član SAZU.
Poleg novel, dram, esejev ter scenarijev za televizijske igre in film je napisal romane Petintrideset stopinj (1974), Galjot (1978), Severni sij (1984), Posmehljivo poželenje (1993), Zvenenje v glavi (1998), Katarina, pav in jezuit (2000), Graditelj (2006), Drevo brez imena (2008), To noč sem jo videl (2010), Maj, november (2014), In ljubezen tudi (2017). Prejel je številne domače in mednarodne književne nagrade: nagrado Prešernovega sklada 1979, Prešernovo nagrado 1993, štirikrat kresnika – za romane Zvenenje v glavi (1999), Katarina, pav in jezuit (2001), To noč sem jo videl (2011) ter In ljubezen tudi (2018) –, trikrat Rožančevo in štirikrat Grumovo nagrado; evropsko nagrado za kratko prozo (Augsburg, 1994), Herderjevo nagrado (2003), nagrado Jeana Améryja (2007), nagrado Hemingway-Sparkasse (Lignano, 2009), nagrado za mediteransko kulturo (Cosenza, 2009), evropsko književno nagrado ACEL (Strasbourg, 2011) ...

več »