A..L

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Neil Jordan »

irski pisatelj, filmski režiser in scenarist, 1950

Neil Jordan je priznan pri kritikih in priljubljen pri bralcih in gledalcih. V obeh medijih se loteva podobnih tem: vprašanj identitete, odnosov v družini in družbi, vloge preteklosti v sedanjosti (po izobrazbi je zgodovinar), kontinuitete in sprememb. Stalnica njegovih del je Irska s svojo spreminjajočo se politično, družbeno in kulturno podobo; in skoraj vedno je v njih vsaj nekaj primesi srhljivke (tudi v romanu V koži drugega domišljijo mladega junaka nenehno buri podoba vampirja). Tako za režijo in scenarije kot za literarno delo je Jordan dobil več nagrad.

več »

Lidija Dimkovska »

slovensko-makedonska pesnica in pisateljica, 1971

Lidija Dimkovska je končala študij primerjalne književnosti v Skopju in doktorirala iz romunske književnosti na Univerzi v Bukarešti, kjer je delala kot lektorica za makedonski jezik. Od leta 2001 živi v Ljubljani.
Doslej je objavila pet pesniških zbirk in tri romane: Skrita kamera, Rezervno življenje in Non-Oui. Njena dela so prevedena v številne tuje jezike, prejela je vrsto domačih in tujih nagrad, med njimi makedonsko nagrado za najboljši pesniški prvenec, makedonski nagradi za najboljšo prozno knjigo leta za prvi in drugi roman, romunski nagradi za poezijo Poesis in Tudor Arghezi, nemško nagrado Huberta Burda za poezijo in nagrado EU za književnost za roman Rezervno življenje, evropsko nagrado Petruja Krduja za poezijo ter posebno priznanje Evropska kulturna dediščina za kratko zgodbo Ko sem zapustila Karl Liebknecht na natečaju za najboljšo evropsko zgodbo, namenjenem dobitnikom nagrade EU za književnost.

več »

Miriam Drev »

slovenska pisateljica, pesnica in prevajalka, 1957

Miriam Drev je svobodna kulturna ustvarjalka in članica Društva slovenskih pisateljev, PEN-a in Društva slovenskih književnih prevajalcev. Leta 1995 je objavila otroško knjižico Šviga gre lužat, sledile so zbirke poezije Časovni kvadrat (2002), Rojstva (2007), Vodna črta (2008) in Sredi kuhinje bi rasla češnja (2012) ter roman V pozlačenem mestu (2012). Njen prevodni opus šteje skoraj osemdeset izdaj, med temi dela M. Atwood, V. S. Naipaula, I. McEwana, E. Hemingwayja, R. Tagoreja, R. W. Emersona, P. Careyja, C. S. Lewisa, A. S. Byatt, P. Rotha.

več »

Angela Carter »

britanska pisateljica, 1940−1992

Angela Carter, britanska književnica z obsežnim literarnim opusom (9 romanov, 6 zbirk kratke proze, 2 pesniški zbirki, radijske igre in adaptacije lastnih zgodb za radio, predelave proznih del v scenarije, otroške knjige …), vplivna esejistka in novinarka, prevajalka in urednica, je pri nas dokaj neznana, v Veliki Britaniji pa je njen status povsem drugačen.

več »

Boris Cyrulnik »

francoski zdravnik, etolog, nevrolog in psihiater judovskega rodu, 1937

Borisa Cyrulnika je v poklic psihiatra usmerilo dejstvo, da je med kalvarijo druge svetovne vojne ostal živ. Siroto, ki so mu nacisti ubili očeta in mater, so dali v rejniško družino. Med nacistično racijo so ga z odraslimi vred zajeli v Bordeauxu, vendar ga, skritega na stranišču, niso našli in fantič je do konca vojne z lažnim imenom Jean Laborde delal na francoski kmetiji. Razmišljanje o vprašanju, kaj človeku pomaga preživeti v ogrožajočih okoliščinah, ga je usmerilo v študij, najprej medicine na pariški univerzi, in pisanje poljudnoznanstvenih knjig s področja psihologije, ki so uspešnice v domovini in tujini.

več »

Božidar Jezernik »

slovenski znanstvenik, 1951

Božidar Jezernik je redni profesor za etnologijo Balkana in kulturno antropologijo. Diplomiral je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, magistriral in doktoriral (1987) pa na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V letih 1988–1992 in 1998–2003 je bil predstojnik Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, v letih 2003–2007 pa dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Njegova področja raziskovanja so zgodovina in kultura Balkanskega polotoka in slovenskih dežel; percepcija in konstrukcija »Drugega«; antropologija spola in spolnosti; zgodovina in politika (kulturne) dediščine; globalizacija, civilizacija in terorizem, življenje v ekstremnih razmerah (italijanskih, nemških in jugoslovanskih koncentracijskih taborišč) ter kulturna dediščina in kolektivni spomin.

več »

Ervin Fritz »

slovenski pesnik in dramatik, 1940

Ervin Fritz je objavil številne pesniške zbirke, med drugim Hvalnica življenja (1967), Dan današnji (1972), Radoživost (zbrane pesmi, 1989), Tja čez (2002), Dolgi pohod (2010). Poleg dram, na primer Komisije za samomore (1969) in Kralja Malhusa (1973), je napisal več muzikalov, radijskih in televizijskih iger ter libreto za opero Krpanova kobila (1993). Leta 1979 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 2006 Veronikino nagrado in leta 2008 večernico.

več »

Stefano Lusa »

slovensko-italijanski zgodovinar, 1968

Stefano Lusa se je rodil v Kopru. Zgodovino je študiral na Univerzi v Trstu, kjer je leta 2001 diplomiral. Že tri leta pozneje je pod mentorstvom dr. Jožeta Pirjevca na Univerzi v Torinu doktoriral iz zgodovine sodobnih družb. Svojo prvo knjigo, Italia – Slovenia 1990/1994, je objavil leta 2001.

več »

Noam Chomsky »

ameriški jezikoslovec, filozof, kognitivist in politični aktivist, 1928

Avram Noam Chomsky je bil od leta 1955 profesor lingvistike na Tehnološkem inštitutu Massachusettsa v Cambridgeu (ZDA). Znan je po inovativnih pristopih k teoriji jezika, vplival je tudi na razvoj moderne (kognitivne) psihologije. Morda še bolj kot znanstvenik je v svetu prepoznaven kot neizprosen kritik ameriške politike, kakršno druga za drugo snujejo administracije in njihovi korporativistični sponzorji. Ima se za libertarnega socialista in anarhista, pogosto se oglaša s kritiko sodobnega kapitalizma.

več »

Aleksandra Kocmut »

slovenska pesnica, pisateljica, urednica in prevajalka, 1976

Aleksandra Kocmut piše poezijo in prozo. Izdala je devet knjig za otroke in devet za odrasle ter jezikovni priročnik Pravipis. V poeziji je znana po uvedbi lirske pesniške oblike brahek (pesniška zbirka Zelike za dotike, 2015) in soneta plus, je tudi dobitnica Mentorjevega feferona za najboljšo protestno pesem (Slovenska pogača) in zmagovalka natečaja kratkih zgodb Mati, solzice!. Na svoji literarni poti se kot prozaistka obrača od lahkotnejših, humorno obarvanih del (kot sta romana Trije razlogi in Pripeta s krvjo) k resnejšim (Čisto sam na svetu, prvi slovenski roman na temo alzheimerjeve bolezni), psihološko poglobljenim in večplastnim temam (zbirka kratkih zgodb Prehajalec).

več »