A..L

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Milutin Cihlar - Nehajev »

hrvaški književnik, 1880–1931

Milutin Cihlar - Nehajev se je šolal v Senju, Zagrebu in na Dunaju, kjer je študiral kemijo. Tam je tudi doktoriral, in sicer iz filozofije. Njegova prva zaposlitev je bila profesura v Zagrebu, kjer je pisal za različne hrvaške časopise. Pozneje je delal kot novinar in bil dopisnik iz Pariza, Beograda in Prage. Leta 1926 so ga izvolili kot predsednika Društva hrvaških književnikov. Njegova najpomembnejša dela so Poraz in slavje, Študija o Hamletu (1915), Veliko mesto (novele, 1919), Volkovi (1928; slov. prevod. 1973), Esej o Vladimiru Mažuraniću (1929) in Ob stoletnici hrvaškega preporoda 1830–1930 (1931).

več »

John Banville »

irski pisatelj, 1945

Pisatelj in scenarist John Banville, znan kot stilistični mojster, ki ga nekateri štejejo med naslednike Prousta in Nabokova, je večkrat nagrajeni irski avtor; med drugim je za roman Morje, ki je preveden tudi v slovenščino, leta 2005 prejel Bookerjevo nagrado. Svoje prvo delo, zbirko kratkih zgodb Lang Lankin, je objavil leta 1970, med njegova zgodnejša dela pa sodi tudi kratki roman Newtonovo pismo (1982), ki ga je skupaj z romanoma Dr. Kopernik (1976) in Kepler (1981) povezal v prvo od treh svojih trilogij.

več »

Marija Fras »

slovenska avtorica kuharskih knjig, 1939

Upokojena učiteljica gospodinjstva in kemije Marija Fras iz Paričjaka v osrčju Kapelskih goric že poldrugo desetletje spremlja in raziskuje značilnosti kulinarike severovzhodne Slovenije ter prehranske navade njenih prebivalcev, predvsem pa jo zanima, kako se tradicionalna kuhinja ohranja v sodobnem času. Skrbno zbira recepte, ki ji jih zaupajo tamkajšnje gospodinje, jih zapiše, preizkusi in predstavi v svojih kuharskih knjigah. Kruh, pogače in sladice je že njena deseta kuharska knjiga, zato je med ljubitelji tradicionalnih jedi že stara znanka.

več »

Mirana Likar »

slovenska pisateljica, 1961

Mirana Likar je diplomirala iz slovenistike in bibliotekarstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer tudi živi. Leta 2007 je zmagala na festivalu mlade literature Urška, leta 2009 objavila Sobotne zgodbe, za katere je bila nominirana za prvenec leta in dvakrat za nagrado Dnevnikova fabula, in zatem Sedem besed (2012), ki so bile po izboru kulturne redakcije časopisa Delo uvrščene med pet knjig, ki so zaznamovale leto 2012 na Slovenskem, zgodba Nadin prt iz te zbirke pa je bila leta 2013 uvrščena v antologijo evropske proze Best European Fiction.

več »

Nina Bunjevac »

kanadska striparka, 1973

Nina Bunjevac se je rodila v Kanadi srbskima priseljencema Petru in Sally. Leta 1975 je z materjo in starejšo sestro Saro zapustila Toronto in do sedemnajstega leta živela v Jugoslaviji. Prve umetniške korake je naredila v Šoli uporabnih umetnosti Đorđe Krstić v Nišu, leta 1990 pa začela študij na umetniškem oddelku Centralne tehnične šole v Torontu. Leta 1997 je diplomirala iz grafike in slikarstva na ontarijski univerzi za umetnost in oblikovanje (OCAD).
Njen prvi stripovski album Mrzla kot led (Hladna kao led) je izšel leta 2011 v Srbiji, leto pozneje je bil z naslovom Heartless objavljen v Kanadi. Roman v stripu Očetnjava (Fatherland) je izšel septembra 2014 v Veliki Britaniji in Kanadi.

več »

Tereza Boučková »

češka pisateljica, 1957

Češka pisateljica, scenaristka in publicistka Tereza Boučková je hči pisatelja Pavla Kohouta. Pri dvajsetih letih je podpisala Listino 77. Hčeri nasprotnika režima in enega od pobudnikov Listine niso dovolili študirati in je bila tako do leta 1989 prisiljena opravljati nezahtevna, neintelektualna dela, med drugim je bila snažilka in poštarka.
Boučková v svojih literarnih delih opisuje tipične situacije iz življenja žensk. V pretežno avtobiografsko obarvanih delih splošne probleme v družbi (moralno krizo in razočaranje nad češko tranzicijo) povezuje s konkretno situacijo v lastni družini, svojem partnerskem odnosu in pri vzgoji otrok.

več »

Jasna Kontler - Salamon »

slovenska novinarka in publicistka, 1952

Jasna Kontler - Salamon je svojo literarno nadarjenost dokazala že kot dijakinja II. gimnazije v Mariboru. Za svoje črtice je prejela več gimnazijskih Prešernovih nagrad, pesmi pa je kot študentka objavljala v reviji Dialogi in radijskih literarnih oddajah. Po diplomi se je posvetila samo novinarstvu – na Valu 202, Radiu Maribor, Večeru in Delu. Za svoje delo je prejela več priznanj, med njimi nagrado Društva novinarjev Slovenije za izjemne novinarske dosežke in priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju. Od 1988 deluje v znanstveni redakciji Dela.

več »

Pascal Bruckner »

francoski pisatelj, filozof in publicist, 1948

Pascal Bruckner sodi v generacijo, ki je maja 68 na ulicah okrog pariške Sorbone svojim očetom v brk zabrusila odločen in radikalen ne. Pod konec sedemdesetih se je del tega rodu kritično ozrl na lastno vstajništvo in iz te distance se je rodila pisava tako imenovanih novih filozofov, med katere poleg Brucknerja štejemo predvsem Bernarda-Henrija Lévyja, Andréja Glucksmanna in Alaina Finkielkrauta. Z zadnjim sta v paru napisala dvoje esejističnih knjig: Novi ljubezenski nered (1977) in Na uličnem vogalu pustolovščina (1979).

več »

Keith Lowe »

britanski pisatelj in zgodovinar, 1970

Keith Lowe je bil po študiju angleščine na Univerzi v Manchestru dvanajst let urednik zgodovinskih publikacij, nato je postal svobodni pisatelj. Danes je na obeh straneh Atlantika poznan kot avtoriteta za drugo svetovno vojno in dogajanje takoj po njej. Poleg dveh romanov, Tunnel vision in New free chocolate sex (prvi je bil nominiran za najboljši romaneskni prvenec v Veliki Britaniji, Authors' Club Best First Novel Award), je napisal tudi zgodovinsko monografijo Inferno: The Devastation of Hamburg, 1943 (»Pekel: Razdejanje Hamburga«, 1943), zelo dobro sprejeto pri kritikih.

več »

Edmund J. Bourne »

ameriški psihiater in publicist, 1947

Edmund J. Bourne je specialist za področja fobij, anksioznih motenj in njihovega zdravljenja. Med vsemi njegovimi knjigami je prav priročnik Anksioznost in fobije dolgoletna uspešnica (prvič izšla leta 1990, v slovenščino pa smo prevedli 5. izdajo iz leta 2010), za katero je med drugim prejel nagrado Benjamina Franklina za odličnost v psihologiji.

več »