A..L

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Marija Fras »

slovenska avtorica kuharskih knjig, 1939

Upokojena učiteljica gospodinjstva in kemije Marija Fras iz Paričjaka v osrčju Kapelskih goric že poldrugo desetletje spremlja in raziskuje značilnosti kulinarike severovzhodne Slovenije ter prehranske navade njenih prebivalcev, predvsem pa jo zanima, kako se tradicionalna kuhinja ohranja v sodobnem času. Skrbno zbira recepte, ki ji jih zaupajo tamkajšnje gospodinje, jih zapiše, preizkusi in predstavi v svojih kuharskih knjigah. Kruh, pogače in sladice je že njena deseta kuharska knjiga, zato je med ljubitelji tradicionalnih jedi že stara znanka.

več »

Ervin Fritz »

slovenski pesnik in dramatik, 1940

Ervin Fritz je objavil številne pesniške zbirke, med drugim Hvalnica življenja (1967), Dan današnji (1972), Radoživost (zbrane pesmi, 1989), Tja čez (2002), Dolgi pohod (2010). Poleg dram, na primer Komisije za samomore (1969) in Kralja Malhusa (1973), je napisal več muzikalov, radijskih in televizijskih iger ter libreto za opero Krpanova kobila (1993). Leta 1979 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 2006 Veronikino nagrado in leta 2008 večernico.

več »

Umberto Galimberti »

italijanski filozof, 1942

Umberto Galimberti je poučeval filozofijo zgodovine in dinamično psihologijo na beneški univerzi. Potem ko je končal študij filozofije, kulturne antropologije in psihologije, je prevajal dela nemškega filozofa (pa tudi svojega nekdanjega profesorja) Karla Jaspersa. Piše za dnevnik »La Reppublica«. Njegova knjiga Grozljivi gost: nihilizem in mladi (L'ospite inquietante. Il nichilismo e i giovani), ki je v Italiji izšla leta 2007, je izjemen uspeh požela celo med mladimi, kar je verjetno edinstven primer v filozofski esejistiki.

več »

Jure Gašparič »

slovenski zgodovinar, 1977

Dr. Jure Gašparič, rojen v Mariboru, je višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za novejšo zgodovino, kjer se raziskovalno osredotoča na slovensko in jugoslovansko politično zgodovino ter na zgodovino srednjeevropskega prostora v 19. in 20. stoletju. Posebej se posveča zgodovini parlamentarizma, med drugim je član vodstva mednarodne mreže European Information and Research Network on Parliamentary History. Rezultate svojega dela redno predstavlja v tujem in domačem znanstvenem tisku, sodeluje na znanstvenih simpozijih, pripravlja monografije in občasno predava na fakultetah.

več »

Ivo Goldstein »

hrvaški zgodovinar, 1958

Ivo Goldstein se je ukvarjal z bizantologijo in zgodovino hrvaškega zgodnjega srednjega veka, z zgodovino Judov na Hrvaškem pa tudi z različnimi vidiki hrvaške zgodovine 20. stoletja. Njegov opus sestavlja več kot 20 knjig ter prek 200 znanstvenih in strokovnih člankov, objavljenih v domovini in tujini. Prevaja tudi iz angleščine in francoščine, napisal je več scenarijev za televizijo, občasno sodeluje kot kolumnist in na druge načine v različnih hrvaških in tujih medijih. Bil je član raznih svetov in organizacij na Hrvaškem ter v tujini in tudi eden izmed dveh sopredsedujočih sekciji za holokavst na Kongresu evropskih judovskih študij v Moskvi (2006).

več »

Slavko Goldstein »

hrvaški pisec, novinar in urednik, 1928–2017

Slavko Goldstein je bil od pomladi 1942 do leta 1945 partizan v terenskih in bojnih enotah NOB v Gorskem Kotarju, na Kordunu in v okolici Karlovca. Odlikovan je bil z redom za hrabrost. Leta 1952 je bil član ustanovne redakcije tednika Vjesnik u srijedu, tiste čase najbolj branega v Jugoslaviji, kasneje pa nenehno dejaven v novinarstvu, založništvu in javnem življenju Hrvaške, do 1990 tudi Jugoslavije.
Bil je urednik hrvaških izdaj slovenske Cankarjeve založbe (1982–1990) ter ustanovitelj in urednik založbe Novi Liber (1990–2014), v kateri je s slovarji Vladimirja Anića in z Enciklopedijskim rječnikom hrvatskoga jezika zagnal izdajanje temeljnih del sodobne hrvaške leksikografije.

več »

Andrew Sean Greer »

ameriški pisatelj, 1970

Andrew Sean Greer je sodobni ameriški pisatelj, ki je za svoje literarno delo prejel več nagrad, med drugim leta 2018 Pulitzerjevo nagrado za književnost za roman Manj (Less, 2017), doslej preveden v več jezikov. Trenutno živi v San Franciscu in občasno v Toskani; nekaj let je bival v New Yorku, kjer se je preživljal z opravljanjem različnih poklicev. Poučeval je na številnih univerzah, med drugim tudi kreativno pisanje na znameniti Univerzi v Iowi.

več »

Hella S. Haasse »

nizozemska pisateljica, 1918–2011

Hella Serafia Haasse se je rodila v Batavii, današnji Džakarti, na otoku Java, ki je bil od začetka 17. stoletja do sredine 20. nizozemska kolonija. Njena mati je bila koncertna pianistka, oče pa davkar. V rani mladosti je Hella živela med Javo in Nizozemsko, pri njenih petnajstih letih pa se je družina spet nastanila v Batavii. Po maturi na tamkajšnji nizozemski gimnaziji je leta 1938 odšla v Amsterdam, kjer je začela študirati skandinavske jezike in književnost, a je študij kmalu opustila ter se preusmerila v gledališče. Leta 1941 je uspešno opravila sprejemne izpite na amsterdamski gledališki šoli in po dveh letih diplomirala.

več »

Knut Hamsun »

norveški pisatelj, 1859–1952

Pisatelj, pesnik in dramatik Knut Hamsun se je rodil kot Knud Pedersen v kraju Lom v dolini Gundbrandsdalen na jugu Norveške. Ko je bil star tri leta, se je družina preselila na daljni sever, v Hamarøy, na majhno kmetijo Hamsund v lasti sorodnika Hansa Olsena, kjer se je mali Knut kljub trdemu delu zavzeto posvečal branju in študiju. Pri dvajsetih je odšel zdoma, se med potepanji po Evropi in Ameriki preživljal kot fizični delavec, le za hrano in prenočišče, socialni deprivilegiranosti navkljub pa je vseskozi iskal stike z družbenimi sloji, ki so mu omogočali spoznavanje kulture, še posebej knjig. Svoja prva dela je objavil kot Knud Pedersen in Knud Pedersen Hamsund.
V ZDA se je odpravil dvakrat, prvič leta 1882 – po dveh letih se je zaradi suma, da je zbolel za jetiko, vrnil domov – in nato še enkrat leta 1886. Delal je na poljedelskih farmah Minnesote, bil v službi tramvajskega sprevodnika v Chicagu in tajnik pri rojaku, vodji unitaristične sekte, v čigar bogato založeni knjižnici se je srečal z moderno evropsko in ameriško književnostjo.

več »

Heziod »

grški pesnik, okoli leta 700 pr. n. št.

Heziod velja za Homerjevega mlajšega sodobnika – živel in ustvarjal naj bi okoli leta 700 pr. n. št., torej nekaj desetletij po Homerju. Doma je bil iz Askre, vasice pod Helikonom v pokrajini Bojotiji, središču rapsodske umetnosti.

več »