A..L

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Ivo Goldstein »

hrvaški zgodovinar, 1958

Ivo Goldstein se je ukvarjal z bizantologijo in zgodovino hrvaškega zgodnjega srednjega veka, z zgodovino Judov na Hrvaškem pa tudi z različnimi vidiki hrvaške zgodovine 20. stoletja. Njegov opus sestavlja več kot 20 knjig ter prek 200 znanstvenih in strokovnih člankov, objavljenih v domovini in tujini. Prevaja tudi iz angleščine in francoščine, napisal je več scenarijev za televizijo, občasno sodeluje kot kolumnist in na druge načine v različnih hrvaških in tujih medijih. Bil je član raznih svetov in organizacij na Hrvaškem ter v tujini in tudi eden izmed dveh sopredsedujočih sekciji za holokavst na Kongresu evropskih judovskih študij v Moskvi (2006).

več »

Marica Bodrožić »

nemška pisateljica hrvaškega rodu, 1973

Marica Bodrožić se je rodila v hrvaški vasi Svib v današnji Splitsko-dalmatinski županiji. Do desetega leta starosti je odraščala pri svojem dedku, od leta 1983 pa živi v Nemčiji, kjer se je tudi šolala; v Frankfurtu je študirala kulturno antropologijo, psihoanalizo in slavistiko. Nemščina je tako postala njen ›drugi materni jezik‹, v katerem piše pesmi, kratke zgodbe, romane in eseje, prav tako pa tudi prevaja iz hrvaščine in angleščine.

več »

Lukas Bärfuss »

švicarski dramatik in pisatelj, 1971

Lukas Bärfuss je s svojimi odrskimi deli znan tudi širšemu občinstvu. Teme njegovega literarnega ustvarjanja so sodobne, obravnava aktualne družbene in politične probleme, motive pa črpa tako iz domačega (švicarskega) kakor tudi globalnega političnega dogajanja (npr. v romanu Sto dni, ki obravnava genocid v Ruandi).
Za svoje literarno in gledališko ustvarjanje je Bärfuss že prejel veliko nagrad različnih skladov in forumov, najpomembnejšo pa prav za roman Koala, švicarsko književno nagrado (2014).

več »

Lucy Hughes-Hallett »

britanska kulturna zgodovinarka in biografinja, 1951

Lucy Hughes-Hallett, članica londonske Kraljeve družbe za literaturo, je avtorica treh odmevnih knjig: Kleopatra – Zgodbe, sanje in popačenja (1990), Junaki – Odrešitelji, izdajalci in nadljudje (2004) ter Ščuka. Gabriele d’Annunzio – Pesnik, zapeljivec in vojni pridigar (2013). Za slednjo je prejela mnogo priznanj, med drugim tudi kar nekaj nagrad: nagrado Samuela Johnsona za stvarno literaturo (2013), knjižno nagrado Costa v kategoriji življenjepisov (2013), nagrado Duffa Cooperja (2014) in nagrado za politično biografijo (2014).

več »

Colin Barrett »

irski pisatelj, 1982

Colin Barrett se je rodil irskim emigrantom v Kanadi in odraščal v grofiji Mayo na skrajnem zahodu Irske. Po končanem študiju na dublinski univerzi se je zaposlil pri dobavitelju mobilnih telefon, potem pa službo pustil, da bi se posvetil pisanju in študiju kreativnega pisanja v Dublinu. Leta 2009 je iz kreativnega pisanja magistriral, leta 2010, 2011 in 2013 pa prejel delovno štipendijo irske institucije Arts Council. Pisanje poezije, s katero je začel svojo literarno pot, je kmalu opustil, prešel na prozo in leta 2013 objavil zbirko kratkih zgodb Mladi volkovi (Young Skins).

več »

Julie Bonnie »

francoska pisateljica in glasbenica, 1972

Pevka, violinistka, kitaristka in skladateljica Julie Bonnie je izdala nekaj soavtorskih plošč, v devetdesetih letih s postpankovsko skupino Forguette Me Note (kot violinistka) in pozneje s skupino Cornu (kot pevka in violinistka). S pevcem Robertom Backmanom je posnela ploščo Tu es à moi, leta 2001 pa je izšel prvi od njenih samostojnih albumov Marie-Plane. Po prvem koncertu pri štirinajstih letih je več kot deset let nastopala kot pevka na odrih po vsej Evropi.
Literarno ustvarjanje Julie Bonnie ni prestop na drugo področje, ampak vzporednica, saj hkrati svoje glasbeno udejstvovanje celo poglablja in širi kot skladateljica.

več »

Stefan Andres »

nemški pisatelj, 1906–1970

Stefan Andres je v zgodnji mladosti stopal na pota teologije, po maturi, ki jo je opravil pri 23 letih, pa se je usmeril v študije germanistike, umetnostne zgodovine in filozofije, ki so ga popeljali na univerze v Kölnu, Jeni in Berlinu. Njegovi pisateljski začetki so časovno sovpadli z vzponom nacizma, kar je močno oviralo njegovo literarno uveljavljanje. Ker je bila njegova žena Judinja, sta se že spomladi 1933 umaknila v Italijo; po vmesni (le začasni) vrnitvi v Nemčijo sta štiri leta kasneje dokončno emigrirala na amalfijsko obalo.
V Nemčijo se je Andres vrnil leta 1950.

več »

Ladislav Klíma »

češki pisatelj in filozof, 1878–1928

Ladislav Klíma, ki mu pravijo tudi češki Nietzsche, se je rodil v Domažlicah v zahodni Češki. Potem ko je obupal nad šolanjem, se je predal nomadskemu življenju med Prago, Tirolsko, Zürichom in Železno Rudo v hribovju Šumava. Živel je od dediščine in donacij, kadar se ni selil, je čas preživljal na praškem mestnem obrobju, kjer je leta 1928 umrl za jetiko. V svojem času je veljal za družbeno nesprejemljivega ekscentrika, sporen pa je bil tudi za socialistično Češkoslovaško in verjetno bi utonil v pozabo, če ne bi nekateri protagonisti češke subkulture konec štiridesetih, predvsem pa v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v njem našli sorodne duše.

več »

Serge Bramly »

francoski pisatelj tunizijskega rodu, 1949

Serge Bramly piše poleg romanov tudi scenarije ter kritična besedila s področja umetnosti in še zlasti fotografije.
Za svoj roman Le Premier principe – Le Second principe je leta 2008 prejel francosko literarno nagrado Interallié, z biografijo Leonarda da Vincija, ki je prvič izšla leta 1988 in bila leta 2012 ponatisnjena, pa si je leta 1995 prislužil Vasarijevo nagrado.

več »

Knut Hamsun »

norveški pisatelj, 1859–1952

Pisatelj, pesnik in dramatik Knut Hamsun se je rodil kot Knud Pedersen v kraju Lom v dolini Gundbrandsdalen na jugu Norveške. Ko je bil star tri leta, se je družina preselila na daljni sever, v Hamarøy, na majhno kmetijo Hamsund v lasti sorodnika Hansa Olsena, kjer se je mali Knut kljub trdemu delu zavzeto posvečal branju in študiju. Pri dvajsetih je odšel zdoma, se med potepanji po Evropi in Ameriki preživljal kot fizični delavec, le za hrano in prenočišče, socialni deprivilegiranosti navkljub pa je vseskozi iskal stike z družbenimi sloji, ki so mu omogočali spoznavanje kulture, še posebej knjig. Svoja prva dela je objavil kot Knud Pedersen in Knud Pedersen Hamsund.
V ZDA se je odpravil dvakrat, prvič leta 1882 – po dveh letih se je zaradi suma, da je zbolel za jetiko, vrnil domov – in nato še enkrat leta 1886. Delal je na poljedelskih farmah Minnesote, bil v službi tramvajskega sprevodnika v Chicagu in tajnik pri rojaku, vodji unitaristične sekte, v čigar bogato založeni knjižnici se je srečal z moderno evropsko in ameriško književnostjo.

več »