A..L

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Miles Franklin »

avstralska pisateljica, 1879–1954

Stella Maria Sarah Miles Franklin se je rodila v hriboviti pokrajini Monaro v Novem Južnem Walesu. Je ena od maloštevilnih avstralskih žensk, rojenih v kolonialni družbi izjemno konservativne viktorijanske dobe, ki so se po lastnih močeh trudile izpolniti tisto, za kar so se čutile poklicane, ne da bi se ozirale na družbene norme in ustaljene navade. Prvo in najodmevnejšo knjigo Moja sijajna kariera (My Brilliant Career, 1901) je napisala pri 19 letih. Ta knjiga, ki je bila velikokrat ponatisnjena in prevedena v številne jezike, danes velja za avstralsko klasiko.

več »

Jože Horvat »

slovenski pisatelj in publicist, 1942

Jože Horvat je po izobrazbi germanist in slavist, sicer pa novinar, publicist in književnik. Gimnazijo je končal leta 1960 v Murski Soboti, nato je v Ljubljani študiral nemščino, slovenščino in poljščino, v letih 1967/68 pa preživel dva semestra na podiplomskem študiju v Heidelbergu. Leta 1970 se je zaposlil pri dnevniku Delo. Pisal je o dogajanju v kulturni politiki, literaturi in jeziku, posvečal se je domala vsem časnikarskim zvrstem – poročilom, reportažam, literarnim portretom, glosam, intervjujem, knjižnim ocenam ...

več »

Rumena Bužarovska »

makedonska pisateljica, 1981

Rumena Bužarovska se je rodila v Skopju. Predava ameriško književnost na Filološki fakulteti v Skopju, piše kratko prozo in prevaja iz angleščine (Lewis Carroll, J. M. Coetzee, Truman Capote, Charles Bukowski, Richard Gwyn). Leta 2012 je objavila študijo o humorju v sodobni ameriški in makedonski književnosti. Napisala je tri zbirke kratkih zgodb: Čačke (Чкртки, 2007), Modrostni zob (Осмица, 2010) in Moj mož (Мојот маж, 2014). Njene zgodbe so objavljene v uglednih tujih antologijah in literarnih revijah.

več »

Austin Kleon »

ameriški umetnik, 1983

Austin Kleon se je rodil v Circlevillu v Ohiu, zdaj živi v Austinu v Teksasu. »Pisatelj, ki riše« je avtor več mednarodnih knjižnih uspešnic, v katerih svetuje, kako biti ustvarjalen in kako svojo kreativnost unovčiti v digitalni dobi. Najbolj znana knjiga – prevedena je v več kot 20 jezikov – je Kradi kot umetnik (Steal Like an Artist, 2012), njeno nadaljevanje pa je Pokaži svoje delo! (Show Your Work!, 2014). Izdal je tudi »redigirano časopisno« zbirko poezije Newspaper Blackout.

več »

Javier Cercas »

španski pisatelj, 1962

Javier Cercas se je rodil v vasici Ibahernando v Extremaduri na zahodu Španije, pri štirih letih se je z družino preselil v Katalonijo, v Girono, kjer živi še danes in predava književnost na tamkajšnji univerzi. Piše angažirano prozo – romane in eseje – ter prevaja iz angleščine in katalonščine. Redno piše za katalonsko izdajo časopisa El País. Za svoje romane je prejel številne nagrade, mednarodno pa je zaslovel z Vojaki Salamine (2001; slov. prevod 2013), svojim drugim romanom; ta je preveden v več kot trideset jezikov, režiser David Trueba je leta 2003 po njem posnel film.

več »

F. Scott Fitzgerald »

ameriški pisatelj, 1896–1940

Francis Scott Fitzgerald je eden najslavnejših ameriških piscev vseh časov. Javnost ga pozna tako po njegovih delih (v slovenščini so izšli romani Veliki Gatsby, Tostran raja in Nežna je noč) kot po tem, da je utelešal tako imenovano »izgubljeno generacijo«, ki so jo zaznamovale grozote prve svetovne vojne in razbrzdana doba džeza ter ameriške prohibicije v prvi polovici 20. stoletja. Vse življenje se je boril z alkoholizmom, tuberkulozo in revščino, njegov zakon z ženo Zeldo je bil buren, med pogostimi obiski francoske Riviere in Pariza pa se je spoprijateljil s številnimi drugimi ameriškimi umetniki v prostovoljnem izgnanstvu, zlasti z Ernestom Hemingwayem. Poleg romanov, ki v času njegovega življenja niso poželi omembe vrednega uspeha, je napisal več kratkih zgodb in filmskih scenarijev.

več »

Hella S. Haasse »

nizozemska pisateljica, 1918–2011

Hella Serafia Haasse se je rodila v Batavii, današnji Džakarti, na otoku Java, ki je bil od začetka 17. stoletja do sredine 20. nizozemska kolonija. Njena mati je bila koncertna pianistka, oče pa davkar. V rani mladosti je Hella živela med Javo in Nizozemsko, pri njenih petnajstih letih pa se je družina spet nastanila v Batavii. Po maturi na tamkajšnji nizozemski gimnaziji je leta 1938 odšla v Amsterdam, kjer je začela študirati skandinavske jezike in književnost, a je študij kmalu opustila ter se preusmerila v gledališče. Leta 1941 je uspešno opravila sprejemne izpite na amsterdamski gledališki šoli in po dveh letih diplomirala.

več »

Alexandre Bergamini »

francoski pisatelj, 1968

Alexandre Bergamini je pesnik, pisatelj, dramatik in, kot sam pravi, klatež, ki le slučajno trenutno živi v južni Franciji. V svojih delih se loteva tem izgube, odrekanja in zapuščenosti, želje in seksualnosti pa tudi nevralgičnih točk nedavne zgodovine – od družbene zgodovine aidsa v knjigi Sang damné (Prekleta kri, 2011) do holokavsta in spomina nanj v zadnji knjigi Nekaj divjih rož (Quelques roses sauvages, 2015). Giblje se med poezijo, fikcijo, potopisom ter dokumentarnim ali poldokumentarnim pričevanjem in refleksijo – slednje velja tudi za Nekaj divjih rož.

več »

Adriana Lisboa »

brazilska pisateljica, 1970

Adriana Lisboa velja za eno vodilnih pisateljic v sodobni brazilski književnosti in za eno najodličnejših predstavnic književnosti v portugalščini. Leta 2007 je bila v okviru projekta Bogotá 39 uvrščena med 39 najpomembnejših latinskoameriških avtoric in avtorjev, starih do 39 let.
Pisateljica in pesnica, ki piše za odrasle in otroke, glasbenica, prevajalka in literarna znanstvenica ima za sabo ducat leposlovnih knjig, ki so doživele številne prevode in za katere je prejela vrsto nagrad in priznanj; redno jo uvrščajo tudi v antologije brazilske književnosti oziroma književnosti v portugalščini.

več »

Slavko Goldstein »

hrvaški pisec, novinar in urednik, 1928–2017

Slavko Goldstein je bil od pomladi 1942 do leta 1945 partizan v terenskih in bojnih enotah NOB v Gorskem Kotarju, na Kordunu in v okolici Karlovca. Odlikovan je bil z redom za hrabrost. Leta 1952 je bil član ustanovne redakcije tednika Vjesnik u srijedu, tiste čase najbolj branega v Jugoslaviji, kasneje pa nenehno dejaven v novinarstvu, založništvu in javnem življenju Hrvaške, do 1990 tudi Jugoslavije.
Bil je urednik hrvaških izdaj slovenske Cankarjeve založbe (1982–1990) ter ustanovitelj in urednik založbe Novi Liber (1990–2014), v kateri je s slovarji Vladimirja Anića in z Enciklopedijskim rječnikom hrvatskoga jezika zagnal izdajanje temeljnih del sodobne hrvaške leksikografije.

več »