Avtor

Nick Cave

avstralski pisatelj, pesnik, glasbenik, pevec, 1957

Oče učitelj književnosti. Mati knjižničarka. Sin pisatelj. Če v bistvu ne bi bil glasbenik z dvema romanoma. Ali pa romanopisec s premalo časa za vse talente. Če ne bi bil neuvrstljiv. Glasba je njegova rdeča nit, kjerkoli je, karkoli počne. Njegov svet je gnusen z razlogom, in črn, tako se mu riše, pa naj piše o čemerkoli. To si priznava: »Gojim nekako melanholičen pogled na svet. In gnus do njega. Ne morem se ga znebiti. Svet je gnusen. O tem ni debate.«
Dokler ne vstopi ustvarjanje in umetnost, kjer njegova domišljijska luč prične tleti. Meni, da so poezija, likovna umetnost, glasba nekakšen protistrup naravi sveta, temu, kar kot ljudje počenjamo s planetom. Protistrup njegovemu gnusu. In svoje mesto je skozi leta spoznanja našel tudi za Boga: »Včasih je težko pogledati svet in se vprašati, kje na tem svetu obstaja Bog. Morda obstaja v poeziji in umetnosti in naravi, takih stvareh.«
Zanimanje za umetnost Nicka Cava s časom ne upada, četudi je skozi velika vrata stopil že pred več kot tremi desetletji, generacije pa se menjujejo. Prav tako avtor, kar je zavidanja vredno, iz svoje čarobne vreče vselej privleče novo ustvarjalno svežino, obenem pa ne odstopa od svoje za mnoge dolgočasne večdesetletne delovne discipline pisarniškega delavca z evropskim delovnim časom in kakšno naduro. Ki se obrestuje. O njegovi plodovitosti pričajo novi in novi albumi, novi roman in scenariji.

Knjige

na vrh strani

Ko je oslica zagledala angela »

Nick Cave »

Kot se na prvi pogled zdi, da je Nick Cave najbolj nenavaden Avstralec, to velja tudi za njegov prvi roman Ko je oslica zagledala angela (And the Ass Saw the Angel, 1989). A le na prvi pogled. Cave je roman pisal, po njegovih navedbah, v precej skrajnih in obsesivnih razmerah, v obdobju, ko je živel v Zahodnem Berlinu, tik pred padcem Berlinskega zidu: »Bil sem precej odtujen od sveta. Zelo obsedeno obdobje.« Ob tej izjavi bi si lahko zamislili precej kaotičen roman, vendar nas preseneti njegova verističnost, močna nazorna zgodba in fabulativna kvaliteta, ki si jo je avtor dobro zamislil.
Roman se dogaja v Ukulorski dolini, dogajanje pa se vrti okrog verske ločine ukuliti. Nick Cave v Oslici temeljito razišče zgodovino okvarjene psihe svojih likov in splete izjemno slikovito in silovito povest o ozkogledi verski licemernosti, ki se nasilno sooča z dušo drugačnega posameznika in ga pahne na rob in čez. Kot njegovi glasbeni liki, ki se opotekajo ob robu civilizirane družbe, pijani in umazani in osamljeni, se tudi glavni lik romana Evkrid znajde v svetu, za katerega avtor ni predvidel nobene utehe, zgolj nelagodno zavetje za zidom »normalnosti«.

več »

Smrt Zajčija Munra »

Nick Cave »

Zajči je oče, sin in mož, ki s sinom Zajčijem mlajšim v rumenem fiat puntu vijuga po neposredni okolici angleškega Brightona, s katerim ima Nick Cave že več kot desetletje osebno bivalno izkušnjo, in se gre akviziterja z resnimi ambicijami alfasamca.
Iz naslova avtorjevega drugega romana, izdanega polnih dvajset let po prvencu, je razvidno, da nam avtor ni želel zamolčati, kako osrednji lik konča, slej kot prej pač umre. Toliko bolj se zato delo bere kot študija Zajčijevega vse bolj vražjega početja in poti, med katero s številnimi izostrenimi podrobnostmi, ki z nadvse uspelimi stranskimi liki in značilnim avstralskim humorjem pomenijo tudi največjo kvaliteto tega književnega dela, gradi sila prepričljiv psihološki portret antijunaka, ki ga dodobra nasloni na odnos do devetletnega sina, ki služi kot lakmusov papir poteka dogodkov in za katerega neumorno utripa bralčevo srce.

več »