Avtor

Alessandro Baricco

italijanski pisatelj in režiser, 1958

Alessandro Baricco, rojen v Turinu v Piemontu, je po izobrazbi muzikolog in filozof. Kot prozaist je vzbudil pozornost že s svojim prvim romanom Gradovi besa (Castelli di rabbia, 1991) – prišel je med peterico nominirancev za prestižno literarno nagrado campiello in prejel francosko nagrado médicis étranger. Prvencu so sledili poetični roman Ocean morje (Oceano mare, 1993), monolog Devetsto (Novecento, 1994) in krajši roman Svila (Seta, 1996), nato pa še roman City (1999), novela Brez krvi (Senza sangue, 2002) ter muzikalna parafraza vélike pesnitve Homer: Iliada (Omero, Iliade, 2004). Po Tej zgodbi (Questa storia, 2005) je lani objavil še roman Emavs (Emmaus, 2009). Poleg daljših proznih del Baricco piše tudi zanimive muzikološke spise in eseje z družbeno tematiko, je eden ustanoviteljev šole ustvarjalnega pisanja Scuola Holden, ukvarja pa se tudi filmsko režijo in scenaristiko – posnel je film Predavanje 21 (Lezione 21, 2008). Živi v Rimu.

Knjige

na vrh strani

Ta zgodba »

Alessandro Baricco »

Ta zgodba je polifoničen roman v sedmih delih, z metaforo življenja, prikazano s pomenljivo strukturo krožne, sklenjene proge s težko prevoznimi ovinki – digresijami – kot dirkalna steza, ki jo hoče speljati Ultimo Parri.
Roman uvede Uvertura, napisana skozi kratke prizore, ki si sledijo kot filmski kadri, v vratolomni hitrosti prve avtomobilske dirke leta 1903 v Franciji.

več »

Svila »

Alessandro Baricco »

Svila (1996), Bariccov četrti roman, je sprva sicer naletel na mešane odzive kritikov: očitali so mu, da je »preveč berljiv«. Toda v širši javnosti je bil roman deležen nesporne naklonjenosti, leta 2007 ga je režiser François Girard prenesel tudi na filmsko platno.
V Svili se srečamo z vsemi značilnostmi Bariccove pisave: z muzikalnostjo govorice, z zgodbo, ki kljub natančni umestitvi v zgodovinski okvir ostaja pravljično neulovljiva, z lapidarno, a psihološko prepričljivo začrtanimi liki in zlasti z neizmerno avtorjevo pozornostjo do sloga. Knjiga v svojih ključnih poglavjih spominja na zbirko haikujev – kratkih poetičnih zapisov, kjer razlago nadomestijo asociacije, dialog med protagonisti skrbno izbran niz podob iz zunanjega sveta, občutek patosa in obžalovanja pa nežna melanholija ter naklonjeno razumevanje vsega, tudi drugačnosti.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.