E-novice

A..Cl

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Bojan Brezigar »

slovenski novinar, 1948

Bojan Brezigar je bil od leta 1973 do upokojitve leta 2007 zaposlen pri Primorskem dnevniku v Trstu, časniku slovenske manjšine v Italiji, od leta 1992 pa je bil njegov odgovorni urednik. Dolga leta se je ukvarjal z italijansko in mednarodno politiko, po osamosvojitvi Slovenije tudi s slovensko politiko. Izrecno se je posvetil uveljavljanju kulturne in jezikovne raznolikosti s posebnim poudarkom na problematiki manjšin. Kot strokovnjak je sodeloval pri pobudah Sveta Evrope, Evropske unije in drugih mednarodnih organizacij; sedem let je bil predsednik nevladne organizacije evropskih manjšin Evropskega urada za manj rabljene jezike.

več »

Sarah Bakewell »

angleška biografinja, 1963

Na Univerzi v Essexu je študirala filozofijo in se nato spogledovala z doktoratom o Heideggerju, po številnih vmesnih kariernih poskusih pa se ustalila kot kuratorka zbirk za zgodovino medicine pri londonski Wellcomovi knjižnici. Ukvarjanje s prvotiski iz zgodnjega novega veka ji je dalo veliko idej tudi za njena poznejša avtorska in biografska dela. Med temi so najbolj znane knjige Angleški Danec (The English Dane; o Jørgenu Jørgensenu), Kako živeti (o Michelu de Montaignu) in V kavarni eksistencialistov.

več »

Sandra Cisneros »

ameriška pesnica, pisateljica in esejistka, 1954

Sandra Cisneros je kot avtorica mehiškega rodu in pripadnica gibanja Chicano Civil Rights Movement ena od osrednjih osebnosti ›čikanske‹ književnosti. Študirala je angleški jezik in kreativno pisanje (to je pozneje tudi poučevala) ter izdala tri pesniške zbirke, dva romana in nekaj knjig kratke proze za odrasle in otroke, najbolj znana pa je doma in v svetu prav po Hiši v Ulici Mango (The House on Mango Street, 1984).

več »

Nina Berberova »

ruska pisateljica, 1901–1993

Nina Nikolajevna Berberova je večji del svojega življenja preživela v tujini. Po otroških in mladostnih letih v domačem Petrogradu ter po vojno-revolucionarni vihri je leta 1922 skupaj z možem Vladislavom Hodasevičem emigrirala, najprej v Nemčijo, potem na Češkoslovaško in v Italijo, po letu 1925 sta živela v Parizu. Čeprav se je vmes že dvakrat ločila, je Nina Berberova ostala zvesta Parizu vse do leta 1950 in ta čas na različne načine sodelovala z ruskimi emigrantskimi skupinami ter njihovimi publikacijami.

več »

Rumena Bužarovska »

makedonska pisateljica, 1981

Rumena Bužarovska se je rodila v Skopju. Predava ameriško književnost na Filološki fakulteti v Skopju, piše kratko prozo in prevaja iz angleščine (Lewis Carroll, J. M. Coetzee, Truman Capote, Charles Bukowski, Richard Gwyn). Leta 2012 je objavila študijo o humorju v sodobni ameriški in makedonski književnosti. Napisala je tri zbirke kratkih zgodb: Čačke (Чкртки, 2007), Modrostni zob (Осмица, 2010) in Moj mož (Мојот маж, 2014). Njene zgodbe so objavljene v uglednih tujih antologijah in literarnih revijah.

več »

Javier Cercas »

španski pisatelj, 1962

Javier Cercas se je rodil v vasici Ibahernando v Extremaduri na zahodu Španije, pri štirih letih se je z družino preselil v Katalonijo, v Girono, kjer živi še danes in predava književnost na tamkajšnji univerzi. Piše angažirano prozo – romane in eseje – ter prevaja iz angleščine in katalonščine. Redno piše za katalonsko izdajo časopisa El País. Za svoje romane je prejel številne nagrade, mednarodno pa je zaslovel z Vojaki Salamine (2001; slov. prevod 2013), svojim drugim romanom; ta je preveden v več kot trideset jezikov, režiser David Trueba je leta 2003 po njem posnel film.

več »

Alexandre Bergamini »

francoski pisatelj, 1968

Alexandre Bergamini je pesnik, pisatelj, dramatik in, kot sam pravi, klatež, ki le slučajno trenutno živi v južni Franciji. V svojih delih se loteva tem izgube, odrekanja in zapuščenosti, želje in seksualnosti pa tudi nevralgičnih točk nedavne zgodovine – od družbene zgodovine aidsa v knjigi Sang damné (Prekleta kri, 2011) do holokavsta in spomina nanj v zadnji knjigi Nekaj divjih rož (Quelques roses sauvages, 2015). Giblje se med poezijo, fikcijo, potopisom ter dokumentarnim ali poldokumentarnim pričevanjem in refleksijo – slednje velja tudi za Nekaj divjih rož.

več »

Marica Bodrožić »

nemška pisateljica hrvaškega rodu, 1973

Marica Bodrožić se je rodila v hrvaški vasi Svib v današnji Splitsko-dalmatinski županiji. Do desetega leta starosti je odraščala pri svojem dedku, od leta 1983 pa živi v Nemčiji, kjer se je tudi šolala; v Frankfurtu je študirala kulturno antropologijo, psihoanalizo in slavistiko. Nemščina je tako postala njen ›drugi materni jezik‹, v katerem piše pesmi, kratke zgodbe, romane in eseje, prav tako pa tudi prevaja iz hrvaščine in angleščine.

več »

Lukas Bärfuss »

švicarski dramatik in pisatelj, 1971

Lukas Bärfuss je s svojimi odrskimi deli znan tudi širšemu občinstvu. Teme njegovega literarnega ustvarjanja so sodobne, obravnava aktualne družbene in politične probleme, motive pa črpa tako iz domačega (švicarskega) kakor tudi globalnega političnega dogajanja (npr. v romanu Sto dni, ki obravnava genocid v Ruandi).
Za svoje literarno in gledališko ustvarjanje je Bärfuss že prejel veliko nagrad različnih skladov in forumov, najpomembnejšo pa prav za roman Koala, švicarsko književno nagrado (2014).

več »

Colin Barrett »

irski pisatelj, 1982

Colin Barrett se je rodil irskim emigrantom v Kanadi in odraščal v grofiji Mayo na skrajnem zahodu Irske. Po končanem študiju na dublinski univerzi se je zaposlil pri dobavitelju mobilnih telefon, potem pa službo pustil, da bi se posvetil pisanju in študiju kreativnega pisanja v Dublinu. Leta 2009 je iz kreativnega pisanja magistriral, leta 2010, 2011 in 2013 pa prejel delovno štipendijo irske institucije Arts Council. Pisanje poezije, s katero je začel svojo literarno pot, je kmalu opustil, prešel na prozo in leta 2013 objavil zbirko kratkih zgodb Mladi volkovi (Young Skins).

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.