E-novice

A..Cl

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Alexandre Bergamini »

francoski pisatelj, 1968

Alexandre Bergamini je pesnik, pisatelj, dramatik in, kot sam pravi, klatež, ki le slučajno trenutno živi v južni Franciji. V svojih delih se loteva tem izgube, odrekanja in zapuščenosti, želje in seksualnosti pa tudi nevralgičnih točk nedavne zgodovine – od družbene zgodovine aidsa v knjigi Sang damné (Prekleta kri, 2011) do holokavsta in spomina nanj v zadnji knjigi Nekaj divjih rož (Quelques roses sauvages, 2015). Giblje se med poezijo, fikcijo, potopisom ter dokumentarnim ali poldokumentarnim pričevanjem in refleksijo – slednje velja tudi za Nekaj divjih rož.

več »

Marica Bodrožić »

nemška pisateljica hrvaškega rodu, 1973

Marica Bodrožić se je rodila v hrvaški vasi Svib v današnji Splitsko-dalmatinski županiji. Do desetega leta starosti je odraščala pri svojem dedku, od leta 1983 pa živi v Nemčiji, kjer se je tudi šolala; v Frankfurtu je študirala kulturno antropologijo, psihoanalizo in slavistiko. Nemščina je tako postala njen ›drugi materni jezik‹, v katerem piše pesmi, kratke zgodbe, romane in eseje, prav tako pa tudi prevaja iz hrvaščine in angleščine.

več »

Julie Bonnie »

francoska pisateljica in glasbenica, 1972

Pevka, violinistka, kitaristka in skladateljica Julie Bonnie je izdala nekaj soavtorskih plošč, v devetdesetih letih s postpankovsko skupino Forguette Me Note (kot violinistka) in pozneje s skupino Cornu (kot pevka in violinistka). S pevcem Robertom Backmanom je posnela ploščo Tu es à moi, leta 2001 pa je izšel prvi od njenih samostojnih albumov Marie-Plane. Po prvem koncertu pri štirinajstih letih je več kot deset let nastopala kot pevka na odrih po vsej Evropi.
Literarno ustvarjanje Julie Bonnie ni prestop na drugo področje, ampak vzporednica, saj hkrati svoje glasbeno udejstvovanje celo poglablja in širi kot skladateljica.

več »

Tereza Boučková »

češka pisateljica, 1957

Češka pisateljica, scenaristka in publicistka Tereza Boučková je hči pisatelja Pavla Kohouta. Pri dvajsetih letih je podpisala Listino 77. Hčeri nasprotnika režima in enega od pobudnikov Listine niso dovolili študirati in je bila tako do leta 1989 prisiljena opravljati nezahtevna, neintelektualna dela, med drugim je bila snažilka in poštarka.
Boučková v svojih literarnih delih opisuje tipične situacije iz življenja žensk. V pretežno avtobiografsko obarvanih delih splošne probleme v družbi (moralno krizo in razočaranje nad češko tranzicijo) povezuje s konkretno situacijo v lastni družini, svojem partnerskem odnosu in pri vzgoji otrok.

več »

Edmund J. Bourne »

ameriški psihiater in publicist, 1947

Edmund J. Bourne je specialist za področja fobij, anksioznih motenj in njihovega zdravljenja. Med vsemi njegovimi knjigami je prav priročnik Anksioznost in fobije dolgoletna uspešnica (prvič izšla leta 1990, v slovenščino pa smo prevedli 5. izdajo iz leta 2010), za katero je med drugim prejel nagrado Benjamina Franklina za odličnost v psihologiji.

več »

Serge Bramly »

francoski pisatelj tunizijskega rodu, 1949

Serge Bramly piše poleg romanov tudi scenarije ter kritična besedila s področja umetnosti in še zlasti fotografije.
Za svoj roman Le Premier principe – Le Second principe je leta 2008 prejel francosko literarno nagrado Interallié, z biografijo Leonarda da Vincija, ki je prvič izšla leta 1988 in bila leta 2012 ponatisnjena, pa si je leta 1995 prislužil Vasarijevo nagrado.

več »

Bojan Brezigar »

slovenski novinar, 1948

Bojan Brezigar je bil od leta 1973 do upokojitve leta 2007 zaposlen pri Primorskem dnevniku v Trstu, časniku slovenske manjšine v Italiji, od leta 1992 pa je bil njegov odgovorni urednik. Dolga leta se je ukvarjal z italijansko in mednarodno politiko, po osamosvojitvi Slovenije tudi s slovensko politiko. Izrecno se je posvetil uveljavljanju kulturne in jezikovne raznolikosti s posebnim poudarkom na problematiki manjšin. Kot strokovnjak je sodeloval pri pobudah Sveta Evrope, Evropske unije in drugih mednarodnih organizacij; sedem let je bil predsednik nevladne organizacije evropskih manjšin Evropskega urada za manj rabljene jezike.

več »

Louann Brizendine »

ameriška nevropsihiatrinja, 1952

Louann Brizendine je doštudirala nevrobiologijo na Berkeleyju, medicino na Yalu in se specializirala za psihiatrijo na Harvardu, kjer je bila zaposlena do leta 1988. Nato se je zaposlila na Univerzi Kalifornije v San Franciscu (UCSF) in tam leta 1994 ustanovila Kliniko za ženska razpoloženja in hormone (Women’s Mood and Hormone Clinic), eno prvih klinik v državi, ki se ukvarja s preučevanjem stanj v ženskih možganih in načinov, kako nevrokemija in hormoni vplivajo na razpoloženje žensk.

več »

Pascal Bruckner »

francoski pisatelj, filozof in publicist, 1948

Pascal Bruckner sodi v generacijo, ki je maja 68 na ulicah okrog pariške Sorbone svojim očetom v brk zabrusila odločen in radikalen ne. Pod konec sedemdesetih se je del tega rodu kritično ozrl na lastno vstajništvo in iz te distance se je rodila pisava tako imenovanih novih filozofov, med katere poleg Brucknerja štejemo predvsem Bernarda-Henrija Lévyja, Andréja Glucksmanna in Alaina Finkielkrauta. Z zadnjim sta v paru napisala dvoje esejističnih knjig: Novi ljubezenski nered (1977) in Na uličnem vogalu pustolovščina (1979).

več »

Nina Bunjevac »

kanadska striparka, 1973

Nina Bunjevac se je rodila v Kanadi srbskima priseljencema Petru in Sally. Leta 1975 je z materjo in starejšo sestro Saro zapustila Toronto in do sedemnajstega leta živela v Jugoslaviji. Prve umetniške korake je naredila v Šoli uporabnih umetnosti Đorđe Krstić v Nišu, leta 1990 pa začela študij na umetniškem oddelku Centralne tehnične šole v Torontu. Leta 1997 je diplomirala iz grafike in slikarstva na ontarijski univerzi za umetnost in oblikovanje (OCAD).
Njen prvi stripovski album Mrzla kot led (Hladna kao led) je izšel leta 2011 v Srbiji, leto pozneje je bil z naslovom Heartless objavljen v Kanadi. Roman v stripu Očetnjava (Fatherland) je izšel septembra 2014 v Veliki Britaniji in Kanadi.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.