E-novice

Avtorji

Aleksandra Kocmut »

slovenska pesnica, pisateljica, urednica in prevajalka, 1976

Aleksandra Kocmut piše poezijo in prozo. Izdala je devet knjig za otroke in devet za odrasle ter jezikovni priročnik Pravipis. V poeziji je znana po uvedbi lirske pesniške oblike brahek (pesniška zbirka Zelike za dotike, 2015) in soneta plus, je tudi dobitnica Mentorjevega feferona za najboljšo protestno pesem (Slovenska pogača) in zmagovalka natečaja kratkih zgodb Mati, solzice!. Na svoji literarni poti se kot prozaistka obrača od lahkotnejših, humorno obarvanih del (kot sta romana Trije razlogi in Pripeta s krvjo) k resnejšim (Čisto sam na svetu, prvi slovenski roman na temo alzheimerjeve bolezni), psihološko poglobljenim in večplastnim temam (zbirka kratkih zgodb Prehajalec).

več »

Michael Köhlmeier »

avstrijski pisatelj, 1949

Na univerzah v Nemčiji je študiral najprej politologijo in germanistiko, nato še matematiko in filozofijo. Poleg številnih radijskih iger, odrskih del, scenarijev, glasbenih besedil in pesmi je napisal največ proznih besedil, tako krajših, feljtonskih kakor tudi romanov (Zahod, Idila z utapljajočim se psom, Rosie in pradedek, Madalyn). Najbolj je zaslovel kot mojstrski pripovedovalec zgodb po antičnih in svetopisemskih motivih.

več »

Jasna Kontler - Salamon »

slovenska novinarka in publicistka, 1952

Jasna Kontler - Salamon je svojo literarno nadarjenost dokazala že kot dijakinja II. gimnazije v Mariboru. Za svoje črtice je prejela več gimnazijskih Prešernovih nagrad, pesmi pa je kot študentka objavljala v reviji Dialogi in radijskih literarnih oddajah. Po diplomi se je posvetila samo novinarstvu – na Valu 202, Radiu Maribor, Večeru in Delu. Za svoje delo je prejela več priznanj, med njimi nagrado Društva novinarjev Slovenije za izjemne novinarske dosežke in priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju. Od 1988 deluje v znanstveni redakciji Dela.

več »

Matevž Košir »

slovenski zgodovinar, 1964

Matevž Košir se je po diplomi iz zgodovine in sociologije kulture (1990) zaposlil v Arhivu Republike Slovenije, kjer opravlja različne naloge. V letih 2005–09 je bil direktor, trenutno vodi sektor za varstvo arhivskega gradiva posebnih arhivov. Leta 2002 je bil habilitiran za docenta s področja arhivistike, od leta 2004 sodeluje kot zunanji sodelavec v izobraževalnem programu več univerz. Poleg raziskav s področja arhivistike in različnih zvrsti arhivskega gradiva uspešno povezuje arhivistiko in zgodovino. Doktoriral je s temo o zgodovini kranjskih deželnih stanov v obdobju reformacije in zmage protireformacije (2000). Širši sklop raziskav je posvetil zgodovini čarovništva in čarovniških procesov (soavtor monografije Čarovnice: predstave, procesi, pregoni v evropskih in slovenskih deželah, 1995).

več »

Željko Kozinc »

slovenski pisatelj, 1939

Željko Kozinc je pesnik, publicist, filmski in televizijski scenarist ter potopisec. V mlajših letih je delal kot reporter pri Mladini in Tovarišu ter pozneje kot urednik pri Delu. Je dobitnik nagrad avstrijskega kulturnega ministrstva ter filmskega festivala v Strasbourgu in prve nagrade natečaja za sodobni slovenski roman pri Svetu knjige za roman Visoki tujec (2004), za katerega je bil nominiran tudi za literarno nagrado Kresnik.

več »

Marie-Luise Kreuter »

nemška strokovnjakinja za vrtnarstvo (1937–2009)

Marie-Luise Kreuter se je ravnanja z okrasnimi in koristnimi rastlinami naučila že v vrtu svojih staršev. Po študiju etnologije je končala še visokošolski študij novinarstva in se kmalu specializirala za vrtnarsko tematiko. Napisala je številne knjige in časopisne članke ter pripravila radijske in televizijske oddaje. Velja za »prvo biovrtnarko« v Nemčiji.

več »

Agota Kristof »

švicarska pisateljica madžarskega rodu, 1935–2011

Agota Kristof, »romanopiska brez domovine«, je bila švicarska pisateljica madžarskega rodu, ki je pisala v francoščini.
Po dokaj idiličnem otroštvu na madžarskem podeželju je morala po očetovi aretaciji v času komunistične vladavine v državni internat, kjer je, ločena od domačih, v zelo skromnih razmerah in ob pomanjkljivi prehrani končala srednjo šolo. Dve leti po maturi, leta 1956, je med madžarsko protikomunistično vstajo z možem (svojim nekdanjim srednješolskim profesorjem zgodovine) ter štirimesečno hčerko prebegnila v francoski del Švice. Zaposlila se je v tovarni ur kot delavka za tekočim trakom in se učila francoščine, dotlej neznanega ji jezika. Po petih letih je zapustila moža, prenehala delati v tovarni in pričela obiskovati tečaje francoščine na neuchâtelski univerzi.

več »

Milan Kundera »

francoski pisatelj češkega rodu, 1929

Milan Kundera živi v Franciji že od leta 1975, od leta 1981 je tudi njen državljan. Slovenci ga dobro poznamo, prevedenih imamo veliko njegovih del, na primer Šala (1969), Življenje je drugje (1979), Neznosna lahkost bivanja (1985), Knjiga smeha in pozabe (1987), Nesmrtnost (1991), Počasnost (1995), Istovetnost (2002), Nevednost (2006), Zastor (2008). Od leta 1993 piše v francoščini.

več »

Derek Landy »

irski pisatelj in scenarist, 1974

Derek Landy je preveč skromen in sramežljiv, da bi govoril o nagradah, ki jih je prejel za svoje delo. Ne bo, na primer, omenil, da je ob desetletnici podeljevanja Irske književne nagrade za roman Kostja Veselko prejel nagrado za irsko knjigo desetletja ali nagrado Red House za najboljšo otroško knjigo ali da je njegova druga knjiga iz serije o Kostju Veselku prejela Irsko književno nagrado za otroško literaturo ali da je tretja knjiga iz serije njegovi mami najbolj pri srcu.

več »

Žarko Laušević »

črnogorski igralec, 1960

Žarko Laušević je študij končal na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu in postal član tamkajšnjega Jugoslovanskega dramskega gledališča. Zaslovel je s številnimi vlogami v gledališču, televizijskih nanizankah (Sivi dom) in filmih (Jagode v grlu, Oficir z rožo, Zgodilo se je na današnji dan, Polbrata iste matere) ter zanje prejel tudi ugledne jugoslovanske nagrade (Sterijeva nagrada, puljska Zlata arena, nagrada Zoran Radmilović). Leta 1990 je odigral naslovno vlogo v igri Sveti Sava Siniše Kovačevića, ki so jo srbski nacionalistični ekstremisti grobo prekinjali, glavnim akterjem igre pa začeli groziti, zato se je Laušević po nasvetu policije opremil s pištolo.

več »