Avtorji

José Morella »

španski pesnik, pisatelj in prevajalec, 1972

José Morella, rojen na Ibizi, se je v vrh španske književnosti povzpel s pesniško zbirko Boben luči (Tambor de luz, 2001) ter z romani Vampirjevo trpljenje (La fatiga del vampiro, 2004), Lastne zadeve (Asuntos propios, 2009) in Kakor poti v megli (Como caminos en la niebla, 2016). Študiral je literarno teorijo in primerjalno književnost, dela kot profesor literature na univerzi v Barceloni.

več »

Fiston Mwanza Mujila »

kongovski pisatelj, 1981

Živi na dveh celinah in v več jezikih: prihaja iz Demokratične republike Kongo, danes živi v Avstriji, kjer na graški univerzi poučuje književnost, in piše v francoščini. Najprej se je uveljavil kot pesnik, dramatik in novelist. S svojo poezijo je že dvakrat gostoval tudi v Sloveniji – leta 2014 na festivalu Vilenica in leta 2016 na Dnevih poezije in vina. Za svoj prvi roman Tramvaj 83 je prejel veliko literarnih nagrad, tako v Afriki kot v Evropi.

več »

Luis Negrón »

portoriški pisatelj, 1970

Luis Negrón, pisatelj, urednik in knjigotržec, se je rodil v Guayami v Portoriku. Leta 2007 je souredil in izdal antologijo portoriške gejevske literature Los otros cuerpos, leta 2010 pa objavil zbirko kratkih zgodb Okrutni svet (Mundo Cruel), ki mu je, po prevodu v angleščino, leta 2014 prinesla prestižno nagrado Lambda.

več »

Irène Némirovsky »

francoska pisateljica, 1903–1942

Francoska judovska pisateljica Irène Némirovsky je bila potomka bogate ruske družine, ki je pred sovjetsko revolucijo prek postanka na Finskem pribežala v Pariz. Študirala je na Sorboni in se leta 1926 poročila z bankirjem Michelom Epsteinom. Čeprav je v tridesetih letih objavila veliko odmevnih del, so se ji kopičile težave, ne nazadnje zaradi njenega porekla. Francosko državljanstvo si je priborila šele leta 1938, naslednje leto pa se je dala skupaj s svojima hčerkama celo krstiti.

več »

Edna O'Brien »

irska pisateljica, 1930

Edne O'Brien, irske pisateljice, pesnice, dramatičarke, scenaristke, avtorice odmevnih biografskih del itd., dobitnice dolge vrste nagrad, ki velja za literarno naslednico Jamesa Joycea in ki jo je Philip Roth štel za »najbolj nadarjeno v angleščini pišočo žensko«, se vseskozi drži pečat kontroverznosti.

več »

Joyce Carol Oates »

ameriška pisateljica, 1938

Joyce Carol Oates je eno najplodovitejših in najbolj cenjenih ameriških peres zadnjega pol stoletja: več kot 40 romanov, dolga vrsta novel in kratkih zgodb, drame, eseji, članki … Njene teme nikoli niso lahke: v izbrušenem slogu ter brezhibno zgrajenih zgodbah se loteva problematike kriminala, mamil, rasnih in razrednih nasprotij, spolnih zlorab, sle po moči in oblasti ipd.

več »

Ovidij »

rimski pesnik, 43 pr. n. št.–17 n. št.

Publij Ovidij Nazon, eden najslovitejših rimskih pesnikov, se je rodil v premožni viteški družini v Sulmoni pod Apenini. Po končanem šolanju v Rimu je študij nadaljeval v Atenah, nato pa še v Mali Aziji, Egiptu in na Siciliji. Po vrnitvi v Rim je sicer nekaj časa prebil v dveh manj pomembnih državnih službah, nato pa se je pod vplivom rimskega izobraženca in literarnega mecena Mesale dokončno posvetil pesniškemu ustvarjanju.

več »

Hanne Ørstavik »

norveška pisateljica, 1969

Hanne Ørstavik, ki spada med osrednje predstavnike sodobne norveške književnosti, se je rodila v Tani na skrajnem severu Norveške in se kot najstnica preselila v Oslo, kjer je diplomirala iz psihologije, francoščine in sociologije. Leta 1994 je objavila knjižni prvenec Rez (Hakk), pravi literarni preboj pa naredila z drugim romanom Ljubezen (Kjærlighet, 1997), ki se je leta 2006 na lestvici najboljših romanov zadnjih petindvajsetih let po izboru bralcev dnevnika Dagbladet uvrstil na šesto mesto. Sledila sta romana Enako res, kot sem jaz resnična (Like sant som jeg er virkelig, 1999) in Potrebni čas (Tiden det tar, 2000), ki skupaj z Ljubeznijo sestavljata trilogijo o odnosih v družini, v kateri starši niso kos svoji vlogi.

več »

Connie Palmen »

nizozemska pisateljica in filozofinja, 1955

Connie Palmen je študirala nizozemščino in filozofijo na amsterdamski univerzi in se oplajala predvsem ob idejah Sartra, Foucaulta in Derridaja, pisala o njih eseje in znanstvene članke ter jih pozneje vpletala tudi v leposlovje. Svoj prvi roman, Zakoni (De wetten; slov. prevod 2009), je objavila leta 1991 in z njim zaslovela doma in na tujem ter postala finalistka prve mednarodne nagrade IMPAC (1996), za drugega, Prijateljstvo (De vriendschap, 1995), pa je prejela nizozemsko nagrado AKO.

več »

Petronij Arbiter »

rimski pisatelj, okoli 1. stol. n. št.

O Petroniju vemo le tisto, kar je zapisal Tacit v svojem zgodovinskem delu Anali: da je bil pravi izvedenec v uživaštvu in kot eden maloštevilnih Neronovih zaupnikov izbran za dvornega "razsodnika dobrega okusa" (arbiter elegantiae).

več »