E-novice

Avtorji

Michel Houellebecq »

francoski pisatelj, 1958

Michel Houellebecq, eden najodmevnejših sodobnih francoskih pisateljev, ki se mu najpogosteje pritakne oznaka »kontroverzen«, je izkusil grenko usodo zapuščenca – od bivanja pri babici in v internatu do psihiatrične bolnišnice. Študiral je agronomijo, preden je postal poklicni pisatelj, pa je nekaj časa delal kot informatik pri francoski skupščini. Okoli leta 2000 je »inkognito« prvič obiskal Slovenijo, kjer se je udeležil srečanja realijancev, kar odmeva tudi v noveli Lanzarote (2000; 2. izd. 2003) in romanu Možnost otoka (La possibilité d'une île, 2005). Leta 2014 je bil v okviru filmskega festivala Liffe v Ljubljani na ogled film Ugrabitev Michela Houellebecqa (L'enlèvement de Michel Houellebecq, 2014; režija Guillaume Nicloux), v katerem je zaigral samega sebe, pisatelja osebno pa je istega leta gostil festival Fabula.

več »

Lucy Hughes-Hallett »

britanska kulturna zgodovinarka in biografinja, 1951

Lucy Hughes-Hallett, članica londonske Kraljeve družbe za literaturo, je avtorica treh odmevnih knjig: Kleopatra – Zgodbe, sanje in popačenja (1990), Junaki – Odrešitelji, izdajalci in nadljudje (2004) ter Ščuka. Gabriele d’Annunzio – Pesnik, zapeljivec in vojni pridigar (2013). Za slednjo je prejela mnogo priznanj, med drugim tudi kar nekaj nagrad: nagrado Samuela Johnsona za stvarno literaturo (2013), knjižno nagrado Costa v kategoriji življenjepisov (2013), nagrado Duffa Cooperja (2014) in nagrado za politično biografijo (2014).

več »

Andrej Inkret »

slovenski kritik, esejist, raziskovalec in urednik, 1943–2015

Andrej Inkret se je rodil v Celju, kjer je leta 1962 maturiral in se vpisal na dramaturški oddelek Akademije za igralsko umetnost (zdaj Akademija za gledališče, radio, film in televizijo). Po diplomi je delal v Drami SNG in potem deset let v kulturnem uredništvu Dela, hkrati pa objavljal književne in gledališke študije, eseje in kritike. Že med študijem je bil član uredništva študentskega lista Tribuna, revij Perspektive in Problemi; v začetku osemdesetih let je bil med pobudniki in ustanovitelji Nove revije.

več »

Drago Jančar »

slovenski pisatelj, dramatik, esejist, 1948

Drago Jančar, rojen v Mariboru, sodi med najplodovitejše in najpogosteje prevajane slovenske pisatelje. Je redni član SAZU.
Poleg novel, dram, esejev ter scenarijev za televizijske igre in film je napisal romane Petintrideset stopinj (1974), Galjot (1978), Severni sij (1984), Posmehljivo poželenje (1993), Zvenenje v glavi (1998), Katarina, pav in jezuit (2000), Graditelj (2006), Drevo brez imena (2008), To noč sem jo videl (2010), Maj, november (2014), In ljubezen tudi (2017). Prejel je številne domače in mednarodne književne nagrade: nagrado Prešernovega sklada 1979, Prešernovo nagrado 1993, trikrat kresnika – za romane Zvenenje v glavi (1999), Katarina, pav in jezuit (2001) in To noč sem jo videl (2011) –, trikrat Rožančevo in štirikrat Grumovo nagrado; evropsko nagrado za kratko prozo (Augsburg, 1994), Herderjevo nagrado (2003), nagrado Jeana Améryja (2007), nagrado Hemingway-Sparkasse (Lignano, 2009), nagrado za mediteransko kulturo (Cosenza, 2009), evropsko književno nagrado ACEL (Strasbourg, 2011) ...

več »

Božidar Jezernik »

slovenski znanstvenik, 1951

Božidar Jezernik je redni profesor za etnologijo Balkana in kulturno antropologijo. Diplomiral je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, magistriral in doktoriral (1987) pa na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V letih 1988–1992 in 1998–2003 je bil predstojnik Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, v letih 2003–2007 pa dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Njegova področja raziskovanja so zgodovina in kultura Balkanskega polotoka in slovenskih dežel; percepcija in konstrukcija »Drugega«; antropologija spola in spolnosti; zgodovina in politika (kulturne) dediščine; globalizacija, civilizacija in terorizem, življenje v ekstremnih razmerah (italijanskih, nemških in jugoslovanskih koncentracijskih taborišč) ter kulturna dediščina in kolektivni spomin.

več »

Erica Johnson Debeljak »

slovensko-ameriška pisateljica in prevajalka, 1961

Erica Johnson Debeljak (1961) se je iz rodnega San Francisca preselila v New York, od leta 1993 pa živi v Ljubljani. Kot kolumnistka in pisateljica objavlja tako v Sloveniji kot Ameriki ter prevaja iz slovenščine v angleščino. Njene literarne tematike so zrasle v primerjalnem okviru, ki se ji je zarisal kot Američanki, stalno naseljeni v Sloveniji – obstranki torej, ki od zunaj gleda noter.

več »

Neil Jordan »

irski pisatelj, filmski režiser in scenarist, 1950

Neil Jordan je priznan pri kritikih in priljubljen pri bralcih in gledalcih. V obeh medijih se loteva podobnih tem: vprašanj identitete, odnosov v družini in družbi, vloge preteklosti v sedanjosti (po izobrazbi je zgodovinar), kontinuitete in sprememb. Stalnica njegovih del je Irska s svojo spreminjajočo se politično, družbeno in kulturno podobo; in skoraj vedno je v njih vsaj nekaj primesi srhljivke (tudi v romanu V koži drugega domišljijo mladega junaka nenehno buri podoba vampirja). Tako za režijo in scenarije kot za literarno delo je Jordan dobil več nagrad.

več »

Lejla Kažinić Kreho »

hrvaška prehranska strokovnjakinja

Zdravnica in nutricionistka dr. Lejla Kažinić Kreho se je šolala v Veliki Britaniji na uglednem londonskem King's Cellegeu (Department of Biomedical and Health Sciences), kjer je magistrirala iz klinične prehrane. Je članica Britanskega nutricionističnega združenja. Od leta 2003 živi in dela v Zagrebu, kjer vodi prehransko dietetsko posvetovalnico Nutrimen, s pisanjem za vodilne hrvaške dnevnike in revije ter s predavanji pa si prizadeva prispevati k ozaveščanju o vplivu prehrane na človekovo zdravje.

več »

Claire Keegan »

irska pisateljica, 1968

Claire Keegan se je rodila v grofiji Wicklow na jugovzhodni obali Irske kot najmlajša v veliki katoliški družini. Domovino je prvič zapustila že pri sedemnajstih, ko je šla študirat angleško književnost in politične znanosti na Loyolovo univerzo v New Orleans. Po diplomi je poučevala kreativno pisanje na univerzi v Walesu, v Cardiffu. Leta 2008 je gostujoča profesorica kreativnega pisanja na univerzi v Villanovi (Pennsylvania), sicer pa živi in ustvarja na irskem podeželju.

več »

Yasmina Khadra »

alžirski pisatelj, 1953

Yasmina Khadra, eden najbolj prevajanih alžirskih pisateljev, se je rodil kot Mohammed Moulessehoul v Kenadsi v Alžiriji, kjer je hodil v vojaške šole. Bil je častnik alžirske vojske in je pri objavi svojih del uporabljal različne psevdonime, da bi se izognil vojaški cenzuri, med drugim ženino ime, ki ga je ohranil tudi potem, ko se je leta 2001 preselil v Francijo in razkril svojo pravo identiteto. Mednarodni ugled je gradil najprej z noirovskimi kriminalkami, v katerih nastopa kriminalist Brahim Llob (Morituri, 1997, Dvojna belina – Double Blanc, 1998, Jesen himer – L'Automne des chimères, 1998), potem pa zaslovel z romanom Lastovke iz Kabula.

več »