E-novice

Avtorji

Takaši Hirajde »

japonski lirik, pisatelj in literarni kritik, 1950

Takaši Hirajde je začel poezijo pisati že kot študent. Pozneje je bil urednik na tokijski založbi Kavade Šobo, zdaj vodi malo založbo via wwalnuts. Piše pesmi, zgodbe, potopise in eseje; za poezijo je prejel več pomembnih japonskih nagrad, prevod zbirke Za bojevitega duha oreha (For the Fighting Spirit of the Walnut, 1982) pa je ameriški PEN razglasil za najboljšega leta 2006. Za prozni prvenec Pride mačka na obisk (Neko no kyaku, 2001) je Hirajde prejel eno izmed japonskih literarnih nagrad in bil nominiran za prestižno Mišimovo nagrado.

več »

Zoran Hočevar »

slovenski pisatelj, 1944

Slovenski pisatelj in slikar Zoran Hočevar se je rodil v Metliki. Študiral je na beograjski akademiji za likovno umetnost, nato pa še na ALU v Ljubljani. Piše romane in drame. Njegova dela so postavljena v sodobni čas, pripovedujejo vsakdanje zgodbe malih ljudi, pri čemer avtor uporablja pogovorni jezik s številnimi vulgarizmi in duhovitostmi, blizu mu je ironija.

več »

Jože Horvat »

slovenski pisatelj in publicist, 1942

Jože Horvat je po izobrazbi germanist in slavist, sicer pa novinar, publicist in književnik. Gimnazijo je končal leta 1960 v Murski Soboti, nato je v Ljubljani študiral nemščino, slovenščino in poljščino, v letih 1967/68 pa preživel dva semestra na podiplomskem študiju v Heidelbergu. Leta 1970 se je zaposlil pri dnevniku Delo. Pisal je o dogajanju v kulturni politiki, literaturi in jeziku, posvečal se je domala vsem časnikarskim zvrstem – poročilom, reportažam, literarnim portretom, glosam, intervjujem, knjižnim ocenam ...

več »

Michel Houellebecq »

francoski pisatelj, 1958

Michel Houellebecq, eden najodmevnejših sodobnih francoskih pisateljev, ki se mu najpogosteje pritakne oznaka »kontroverzen«, je izkusil grenko usodo zapuščenca – od bivanja pri babici in v internatu do psihiatrične bolnišnice. Študiral je agronomijo, preden je postal poklicni pisatelj, pa je nekaj časa delal kot informatik pri francoski skupščini. Okoli leta 2000 je »inkognito« prvič obiskal Slovenijo, kjer se je udeležil srečanja realijancev, kar odmeva tudi v noveli Lanzarote (2000; 2. izd. 2003) in romanu Možnost otoka (La possibilité d'une île, 2005). Leta 2014 je bil v okviru filmskega festivala Liffe v Ljubljani na ogled film Ugrabitev Michela Houellebecqa (L'enlèvement de Michel Houellebecq, 2014; režija Guillaume Nicloux), v katerem je zaigral samega sebe, pisatelja osebno pa je istega leta gostil festival Fabula.

več »

Lucy Hughes-Hallett »

britanska kulturna zgodovinarka in biografinja, 1951

Lucy Hughes-Hallett, članica londonske Kraljeve družbe za literaturo, je avtorica treh odmevnih knjig: Kleopatra – Zgodbe, sanje in popačenja (1990), Junaki – Odrešitelji, izdajalci in nadljudje (2004) ter Ščuka. Gabriele d’Annunzio – Pesnik, zapeljivec in vojni pridigar (2013). Za slednjo je prejela mnogo priznanj, med drugim tudi kar nekaj nagrad: nagrado Samuela Johnsona za stvarno literaturo (2013), knjižno nagrado Costa v kategoriji življenjepisov (2013), nagrado Duffa Cooperja (2014) in nagrado za politično biografijo (2014).

več »

Andrej Inkret »

slovenski kritik, esejist, raziskovalec in urednik, 1943–2015

Andrej Inkret se je rodil v Celju, kjer je leta 1962 maturiral in se vpisal na dramaturški oddelek Akademije za igralsko umetnost (zdaj Akademija za gledališče, radio, film in televizijo). Po diplomi je delal v Drami SNG in potem deset let v kulturnem uredništvu Dela, hkrati pa objavljal književne in gledališke študije, eseje in kritike. Že med študijem je bil član uredništva študentskega lista Tribuna, revij Perspektive in Problemi; v začetku osemdesetih let je bil med pobudniki in ustanovitelji Nove revije.

več »

Drago Jančar »

slovenski pisatelj, dramatik, esejist, 1948

Drago Jančar, rojen v Mariboru, sodi med najplodovitejše in najpogosteje prevajane slovenske pisatelje. Je redni član SAZU.
Poleg novel, dram, esejev ter scenarijev za televizijske igre in film je napisal romane Petintrideset stopinj (1974), Galjot (1978), Severni sij (1984), Posmehljivo poželenje (1993), Zvenenje v glavi (1998), Katarina, pav in jezuit (2000), Graditelj (2006), Drevo brez imena (2008), To noč sem jo videl (2010), Maj, november (2014), In ljubezen tudi (2017). Prejel je številne domače in mednarodne književne nagrade: nagrado Prešernovega sklada 1979, Prešernovo nagrado 1993, trikrat kresnika – za romane Zvenenje v glavi (1999), Katarina, pav in jezuit (2001) in To noč sem jo videl (2011) –, trikrat Rožančevo in štirikrat Grumovo nagrado; evropsko nagrado za kratko prozo (Augsburg, 1994), Herderjevo nagrado (2003), nagrado Jeana Améryja (2007), nagrado Hemingway-Sparkasse (Lignano, 2009), nagrado za mediteransko kulturo (Cosenza, 2009), evropsko književno nagrado ACEL (Strasbourg, 2011) ...

več »

Božidar Jezernik »

slovenski znanstvenik, 1951

Božidar Jezernik je redni profesor za etnologijo Balkana in kulturno antropologijo. Diplomiral je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, magistriral in doktoriral (1987) pa na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V letih 1988–1992 in 1998–2003 je bil predstojnik Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, v letih 2003–2007 pa dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Njegova področja raziskovanja so zgodovina in kultura Balkanskega polotoka in slovenskih dežel; percepcija in konstrukcija »Drugega«; antropologija spola in spolnosti; zgodovina in politika (kulturne) dediščine; globalizacija, civilizacija in terorizem, življenje v ekstremnih razmerah (italijanskih, nemških in jugoslovanskih koncentracijskih taborišč) ter kulturna dediščina in kolektivni spomin.

več »

Erica Johnson Debeljak »

slovensko-ameriška pisateljica in prevajalka, 1961

Erica Johnson Debeljak (1961) se je iz rodnega San Francisca preselila v New York, od leta 1993 pa živi v Ljubljani. Kot kolumnistka in pisateljica objavlja tako v Sloveniji kot Ameriki ter prevaja iz slovenščine v angleščino. Njene literarne tematike so zrasle v primerjalnem okviru, ki se ji je zarisal kot Američanki, stalno naseljeni v Sloveniji – obstranki torej, ki od zunaj gleda noter.

več »

Neil Jordan »

irski pisatelj, filmski režiser in scenarist, 1950

Neil Jordan je priznan pri kritikih in priljubljen pri bralcih in gledalcih. V obeh medijih se loteva podobnih tem: vprašanj identitete, odnosov v družini in družbi, vloge preteklosti v sedanjosti (po izobrazbi je zgodovinar), kontinuitete in sprememb. Stalnica njegovih del je Irska s svojo spreminjajočo se politično, družbeno in kulturno podobo; in skoraj vedno je v njih vsaj nekaj primesi srhljivke (tudi v romanu V koži drugega domišljijo mladega junaka nenehno buri podoba vampirja). Tako za režijo in scenarije kot za literarno delo je Jordan dobil več nagrad.

več »