E-novice

Avtorji

Slavko Goldstein »

hrvaški pisec, novinar in urednik, 1928–2017

Slavko Goldstein je bil od pomladi 1942 do leta 1945 partizan v terenskih in bojnih enotah NOB v Gorskem Kotarju, na Kordunu in v okolici Karlovca. Odlikovan je bil z redom za hrabrost. Leta 1952 je bil član ustanovne redakcije tednika Vjesnik u srijedu, tiste čase najbolj branega v Jugoslaviji, kasneje pa nenehno dejaven v novinarstvu, založništvu in javnem življenju Hrvaške, do 1990 tudi Jugoslavije.
Bil je urednik hrvaških izdaj slovenske Cankarjeve založbe (1982–1990) ter ustanovitelj in urednik založbe Novi Liber (1990–2014), v kateri je s slovarji Vladimirja Anića in z Enciklopedijskim rječnikom hrvatskoga jezika zagnal izdajanje temeljnih del sodobne hrvaške leksikografije.

več »

Niko Grafenauer »

slovenski pesnik, 1940

Niko Grafenauer je eden najpomembnejših slovenskih pesnikov; deluje tudi kot prevajalec in esejist; od leta 2009 je redni član SAZU. Njegovo ustvarjanje obsega tako poezijo hermetičnega simbolizma in skrajnega modernizma kot otroško in mladinsko poezijo. Prejel je številne nagrade, med drugim Levstikovo nagrado leta 1980 za Nebotičniki, sedite, leta 1987 za Majhnico, leta 2007 za življenjsko delo; Jenkovo nagrado leta 1986 za Palimpseste, leta 1999 za Odtise; Prešernovo nagrado leta 1997.

več »

Andrew Sean Greer »

ameriški pisatelj, 1970

Andrew Sean Greer je sodobni ameriški pisatelj, ki je za svoje literarno delo prejel več nagrad, med drugim leta 2018 Pulitzerjevo nagrado za književnost za roman Manj (Less, 2017), doslej preveden v več jezikov. Trenutno živi v San Franciscu in občasno v Toskani; nekaj let je bival v New Yorku, kjer se je preživljal z opravljanjem različnih poklicev. Poučeval je na številnih univerzah, med drugim tudi kreativno pisanje na znameniti Univerzi v Iowi.

več »

Tatjana Gromača »

hrvaška pesnica, pisateljica, esejistka in novinarka, 1971

Tatjano Gromača slovenski bralci že dobro poznajo (kljub avtoričinemu pregovornemu odporu do potovanj in javnih nastopov), saj so pri nas izšli prevodi njene pesniške zbirke Ali je kaj narobe?, romana Črnec in potopisnih esejev Bele vrane. Njen drugi roman Božanska dječica (Božji otročički, 2012) – je na prvem valu hrvaškega nacionalnega radia doživel radijsko priredbo, med hrvaškimi bralci zelo priljubljena knjiga pa je leta 2012 prejela tudi nagrado Vladimirja Nazorja za književnost in nagrado časnika Jutarnji list.

več »

Hella S. Haasse »

nizozemska pisateljica, 1918–2011

Hella Serafia Haasse se je rodila v Batavii, današnji Džakarti, na otoku Java, ki je bil od začetka 17. stoletja do sredine 20. nizozemska kolonija. Njena mati je bila koncertna pianistka, oče pa davkar. V rani mladosti je Hella živela med Javo in Nizozemsko, pri njenih petnajstih letih pa se je družina spet nastanila v Batavii. Po maturi na tamkajšnji nizozemski gimnaziji je leta 1938 odšla v Amsterdam, kjer je začela študirati skandinavske jezike in književnost, a je študij kmalu opustila ter se preusmerila v gledališče. Leta 1941 je uspešno opravila sprejemne izpite na amsterdamski gledališki šoli in po dveh letih diplomirala.

več »

Knut Hamsun »

norveški pisatelj, 1859–1952

Pisatelj, pesnik in dramatik Knut Hamsun se je rodil kot Knud Pedersen v kraju Lom v dolini Gundbrandsdalen na jugu Norveške. Ko je bil star tri leta, se je družina preselila na daljni sever, v Hamarøy, na majhno kmetijo Hamsund v lasti sorodnika Hansa Olsena, kjer se je mali Knut kljub trdemu delu zavzeto posvečal branju in študiju. Pri dvajsetih je odšel zdoma, se med potepanji po Evropi in Ameriki preživljal kot fizični delavec, le za hrano in prenočišče, socialni deprivilegiranosti navkljub pa je vseskozi iskal stike z družbenimi sloji, ki so mu omogočali spoznavanje kulture, še posebej knjig. Svoja prva dela je objavil kot Knud Pedersen in Knud Pedersen Hamsund.
V ZDA se je odpravil dvakrat, prvič leta 1882 – po dveh letih se je zaradi suma, da je zbolel za jetiko, vrnil domov – in nato še enkrat leta 1886. Delal je na poljedelskih farmah Minnesote, bil v službi tramvajskega sprevodnika v Chicagu in tajnik pri rojaku, vodji unitaristične sekte, v čigar bogato založeni knjižnici se je srečal z moderno evropsko in ameriško književnostjo.

več »

Heziod »

grški pesnik, okoli leta 700 pr. n. št.

Heziod velja za Homerjevega mlajšega sodobnika – živel in ustvarjal naj bi okoli leta 700 pr. n. št., torej nekaj desetletij po Homerju. Doma je bil iz Askre, vasice pod Helikonom v pokrajini Bojotiji, središču rapsodske umetnosti.

več »

Etty Hillesum »

1914–1943

Esther (Etty) Hillesum je bila Judinja, ki je pri 29 letih umrla v nacističnem koncentracijskem taborišču Auschwitz. Živela je na Nizozemskem; od leta 1924 v Deventru, kjer je končala gimnazijo, leta 1932 pa je pričela študirati na amsterdamski univerzi.

več »

Zoran Hočevar »

slovenski pisatelj, 1944

Slovenski pisatelj in slikar Zoran Hočevar se je rodil v Metliki. Študiral je na beograjski akademiji za likovno umetnost, nato pa še na ALU v Ljubljani. Piše romane in drame. Njegova dela so postavljena v sodobni čas, pripovedujejo vsakdanje zgodbe malih ljudi, pri čemer avtor uporablja pogovorni jezik s številnimi vulgarizmi in duhovitostmi, blizu mu je ironija.

več »

Jože Horvat »

slovenski pisatelj in publicist, 1942

Jože Horvat je po izobrazbi germanist in slavist, sicer pa novinar, publicist in književnik. Gimnazijo je končal leta 1960 v Murski Soboti, nato je v Ljubljani študiral nemščino, slovenščino in poljščino, v letih 1967/68 pa preživel dva semestra na podiplomskem študiju v Heidelbergu. Leta 1970 se je zaposlil pri dnevniku Delo. Pisal je o dogajanju v kulturni politiki, literaturi in jeziku, posvečal se je domala vsem časnikarskim zvrstem – poročilom, reportažam, literarnim portretom, glosam, intervjujem, knjižnim ocenam ...

več »