E-novice

Avtorji

Marguerite Duras »

francoska književnica in filmska režiserka, 1914–1996

Marguerite Duras se je rodila 4. aprila 1914 kot Marguerite Donnadieu v današnjem Saigonu. Preživela je težko mladost v francoski Indokini, v Parizu je študirala matematiko in nato pravo. Kot komunistka je med vojno sodelovala z odporniškim gibanjem. Leta 1943 se je ob izidu svojega prvega romana odločila, da se bo preimenovala v Marguerite Duras.
Pod tem psevdonimom jo kot književnico in filmsko režiserko pozna ves svet. V slovenskem prevodu so do zdaj izšli delno avtobiografski Ljubimec, kratki roman Moderato cantabile, zbirka kratke proze Bolečina in roman Boj z morjem, poznamo pa jo tudi po dramah in radijskih igrah ter seveda po filmu Hirošima, ljubezen moja, ki ga je posnela z režiserjem Alainom Resnaisom.

več »

Terry Eagleton »

britanski literarni teoretik in kritik, 1943

Terry Eagleton je več let predaval književnost in kulturno teorijo na univerzah v Oxfordu in Manchestru, trenutno pa predava angleško književnost na univerzi v Lancastru in kulturno teorijo na irski državni univerzi. Napisal je več kot 40 knjig.

več »

Jean Echenoz »

francoski pisatelj, 1947

Jean Echenoz se je rodil v Orangeu. Študiral je sociologijo in gradbeništvo. Echenozevo mladost so močno zaznamovali literatura – predvsem detektivski romani –, film in džez. Vse te elemente lahko zasledimo tudi v njegovem literarnem ustvarjanju. Prvi roman, Greenwichev poldnevnik (Le Méridien de Greenwich), je objavil leta 1979.

več »

Stuart Evers »

britanski pisatelj, 1976

Stuart Evers je bil najprej knjigotržec in urednik. Leta 2011 je pri založbi Picador objavil knjižni prvenec, zbirko kratkih zgodb Deset zgodb o kajenju (Ten Stories About Smoking) in zanjo prejel nagrado londonskega knjižnega sejma (The London Book Award). Sledila sta roman If This Is Home in zbirka Your Father Sends His Love.

več »

Evripid »

grški traged, ok. 485–ok. 406 pr. n. št.

Najmlajši izmed treh največjih grških tragedov (Ajshil, Sofokles, Evripid). Velja za velikega gledališkega eksperimentatorja, saj je v dramo vnesel več pomembnih novosti: med drugim je zmanjšal vlogo zbora, zborske dele je ločil od dogajanja in jih pogosto uporabljal samo kot dekorativne medigre, zaplet pa je pogosto reševal s posegom bogov (deus ex machina).

več »

F. Scott Fitzgerald »

ameriški pisatelj, 1896–1940

Francis Scott Fitzgerald je eden najslavnejših ameriških piscev vseh časov. Javnost ga pozna tako po njegovih delih (v slovenščini so izšli romani Veliki Gatsby, Tostran raja in Nežna je noč) kot po tem, da je utelešal tako imenovano »izgubljeno generacijo«, ki so jo zaznamovale grozote prve svetovne vojne in razbrzdana doba džeza ter ameriške prohibicije v prvi polovici 20. stoletja. Vse življenje se je boril z alkoholizmom, tuberkulozo in revščino, njegov zakon z ženo Zeldo je bil buren, med pogostimi obiski francoske Riviere in Pariza pa se je spoprijateljil s številnimi drugimi ameriškimi umetniki v prostovoljnem izgnanstvu, zlasti z Ernestom Hemingwayem. Poleg romanov, ki v času njegovega življenja niso poželi omembe vrednega uspeha, je napisal več kratkih zgodb in filmskih scenarijev.

več »

Gustave Flaubert »

francoski pisatelj, 1821–1880

Flaubert velja za enega največjih francoskih in svetovnih romanopiscev. Znan je predvsem po svojem prvem romanu Gospa Bovary (Madame Bovary, 1857), ki ga lahko pospremimo s splošno priznano resnico »Gospa Bovary, to sem jaz!«. Ob Vzgoji srca porečemo »realizem«, ob Salambo »pobeg v romantiko«.

več »

Franjo Frančič »

slovenski pisatelj, 1958

Franjo Frančič je po prvencu Ego trip (1984) večjo pozornost javnosti zbudil s provokativnim romanom Domovina, bleda mati (1986), ki je pomenil svojevrsten novum na slovenski literarni sceni. Odtlej je s številnimi deli za odrasle in mladino – kratkimi zgodbami, romani, pesmimi, radijskimi igrami in dramskimi besedili – natančno izrisal svojo poetiko, postal je prepoznaven in nagrajen slovenski pisatelj, ki ima šestnajst knjižnih izdaj objavljenih tudi v šestih tujih jezikih.

več »

Miles Franklin »

avstralska pisateljica, 1879–1954

Stella Maria Sarah Miles Franklin se je rodila v hriboviti pokrajini Monaro v Novem Južnem Walesu. Je ena od maloštevilnih avstralskih žensk, rojenih v kolonialni družbi izjemno konservativne viktorijanske dobe, ki so se po lastnih močeh trudile izpolniti tisto, za kar so se čutile poklicane, ne da bi se ozirale na družbene norme in ustaljene navade. Prvo in najodmevnejšo knjigo Moja sijajna kariera (My Brilliant Career, 1901) je napisala pri 19 letih. Ta knjiga, ki je bila velikokrat ponatisnjena in prevedena v številne jezike, danes velja za avstralsko klasiko.

več »

Marija Fras »

slovenska avtorica kuharskih knjig, 1939

Upokojena učiteljica gospodinjstva in kemije Marija Fras iz Paričjaka v osrčju Kapelskih goric že poldrugo desetletje spremlja in raziskuje značilnosti kulinarike severovzhodne Slovenije ter prehranske navade njenih prebivalcev, predvsem pa jo zanima, kako se tradicionalna kuhinja ohranja v sodobnem času. Skrbno zbira recepte, ki ji jih zaupajo tamkajšnje gospodinje, jih zapiše, preizkusi in predstavi v svojih kuharskih knjigah. Kruh, pogače in sladice je že njena deseta kuharska knjiga, zato je med ljubitelji tradicionalnih jedi že stara znanka.

več »