E-novice

Avtorji

Boris Cyrulnik »

francoski zdravnik, etolog, nevrolog in psihiater judovskega rodu, 1937

Borisa Cyrulnika je v poklic psihiatra usmerilo dejstvo, da je med kalvarijo druge svetovne vojne ostal živ. Siroto, ki so mu nacisti ubili očeta in mater, so dali v rejniško družino. Med nacistično racijo so ga z odraslimi vred zajeli v Bordeauxu, vendar ga, skritega na stranišču, niso našli in fantič je do konca vojne z lažnim imenom Jean Laborde delal na francoski kmetiji. Razmišljanje o vprašanju, kaj človeku pomaga preživeti v ogrožajočih okoliščinah, ga je usmerilo v študij, najprej medicine na pariški univerzi, in pisanje poljudnoznanstvenih knjig s področja psihologije, ki so uspešnice v domovini in tujini.

več »

Norman Davies »

britanski zgodovinar, 1939

Britanski zgodovinar Norman Davies je bil učenec znamenitega britanskega zgodovinarja A. J. P. Taylorja. Študiral ali izpopolnjeval se je na univerzah v Franciji (Grenoble), Italiji (Perugia) in na Poljskem (Krakov). V letih 1971–96 je poučeval poljsko zgodovino na Šoli za slovanske in vzhodnoevropske študije pri Univerzi v Londonu, kot profesor je gostoval na mnogih svetovnih univerzah, med drugim na Kitajskem, Japonskem, v Kanadi, ZDA in na Poljskem.
Osrednji področji njegovega strokovnega delovanja sta zgodovina Poljske in zgodovina Velike Britanije.

več »

Richard Dawkins »

britanski evolucijski biolog, 1941

Richard Dawkins je prvič mednarodno zaslovel leta 1976 z uspešnico Sebični gen, temu pa so sledile še druge; skupno je doslej objavil 13 knjig. Dawkins je avtor številnih televizijskih dokumentarcev, predavatelj in udeleženec neštetih javnih nastopov ter razprav. Je ateist, humanist in skeptik, razlagalec znanosti in religije, eden najbolj znanih, najodmevnejših in najvplivnejših britanskih intelektualcev.
Dawkins je bil prvi predstojnik Katedre za javno razumevanje znanosti, ki je bila na Univerzi v Oxfordu prav zanj ustanovljena pod pokroviteljstvom ameriškega mecena Charlesa Simonyija.

več »

Lidija Dimkovska »

slovensko-makedonska pesnica in pisateljica, 1971

Lidija Dimkovska je končala študij primerjalne književnosti v Skopju in doktorirala iz romunske književnosti na Univerzi v Bukarešti, kjer je delala kot lektorica za makedonski jezik. Od leta 2001 živi v Ljubljani.
Doslej je objavila pet pesniških zbirk in tri romane: Skrita kamera, Rezervno življenje in Non-Oui. Njena dela so prevedena v številne tuje jezike, prejela je vrsto domačih in tujih nagrad, med njimi makedonsko nagrado za najboljši pesniški prvenec, makedonski nagradi za najboljšo prozno knjigo leta za prvi in drugi roman, romunski nagradi za poezijo Poesis in Tudor Arghezi, nemško nagrado Huberta Burda za poezijo in nagrado EU za književnost za roman Rezervno življenje, evropsko nagrado Petruja Krduja za poezijo ter posebno priznanje Evropska kulturna dediščina za kratko zgodbo Ko sem zapustila Karl Liebknecht na natečaju za najboljšo evropsko zgodbo, namenjenem dobitnikom nagrade EU za književnost.

več »

Fjodor Mihajlovič Dostojevski »

ruski pisatelj, 1821–1881

Dostojevski je eden najvidnejših ruskih pisateljev, ki ga uvrščajo tudi med najpomembnejše romanopisce svetovne književnosti. Velja za vodilnega predstavnika psihološkega realizma, s svojim ustvarjanjem pa je močno vplival tako na področju literature kot filozofije.

več »

Miriam Drev »

slovenska pisateljica, pesnica in prevajalka, 1957

Miriam Drev je svobodna kulturna ustvarjalka in članica Društva slovenskih pisateljev, PEN-a in Društva slovenskih književnih prevajalcev. Leta 1995 je objavila otroško knjižico Šviga gre lužat, sledile so zbirke poezije Časovni kvadrat (2002), Rojstva (2007), Vodna črta (2008) in Sredi kuhinje bi rasla češnja (2012) ter roman V pozlačenem mestu (2012). Njen prevodni opus šteje skoraj osemdeset izdaj, med temi dela M. Atwood, V. S. Naipaula, I. McEwana, E. Hemingwayja, R. Tagoreja, R. W. Emersona, P. Careyja, C. S. Lewisa, A. S. Byatt, P. Rotha.

več »

Martin Michael Driessen »

nizozemski gledališki in operni režiser, prevajalec in pisatelj (1954)

Debitiral je leta 1999 z romanom Gars, ki sta mu sledila romana Oče Boga (Vader van God, 2012) in Pravi junak (Een ware held, 2013), s katerima je doma požel velik uspeh in več nominacij za literarne nagrade. Za zbirko treh kratkih zgodb Reke (Rivieren, 2016) je prejel nagrado ECI, s pričujočim romanom pa se je leto zatem uvrstil med nominirance za prestižno nagrado Libris.

več »

Marguerite Duras »

francoska književnica in filmska režiserka, 1914–1996

Marguerite Duras se je rodila 4. aprila 1914 kot Marguerite Donnadieu v današnjem Saigonu. Preživela je težko mladost v francoski Indokini, v Parizu je študirala matematiko in nato pravo. Kot komunistka je med vojno sodelovala z odporniškim gibanjem. Leta 1943 se je ob izidu svojega prvega romana odločila, da se bo preimenovala v Marguerite Duras.
Pod tem psevdonimom jo kot književnico in filmsko režiserko pozna ves svet. V slovenskem prevodu so do zdaj izšli delno avtobiografski Ljubimec, kratki roman Moderato cantabile, zbirka kratke proze Bolečina in roman Boj z morjem, poznamo pa jo tudi po dramah in radijskih igrah ter seveda po filmu Hirošima, ljubezen moja, ki ga je posnela z režiserjem Alainom Resnaisom.

več »

Jean Echenoz »

francoski pisatelj, 1947

Jean Echenoz se je rodil v Orangeu. Študiral je sociologijo in gradbeništvo. Echenozevo mladost so močno zaznamovali literatura – predvsem detektivski romani –, film in džez. Vse te elemente lahko zasledimo tudi v njegovem literarnem ustvarjanju. Prvi roman, Greenwichev poldnevnik (Le Méridien de Greenwich), je objavil leta 1979.

več »

Stuart Evers »

britanski pisatelj, 1976

Stuart Evers je bil najprej knjigotržec in urednik. Leta 2011 je pri založbi Picador objavil knjižni prvenec, zbirko kratkih zgodb Deset zgodb o kajenju (Ten Stories About Smoking) in zanjo prejel nagrado londonskega knjižnega sejma (The London Book Award). Sledila sta roman If This Is Home in zbirka Your Father Sends His Love.

več »