E-novice

Avtorji

Serge Bramly »

francoski pisatelj tunizijskega rodu, 1949

Serge Bramly piše poleg romanov tudi scenarije ter kritična besedila s področja umetnosti in še zlasti fotografije.
Za svoj roman Le Premier principe – Le Second principe je leta 2008 prejel francosko literarno nagrado Interallié, z biografijo Leonarda da Vincija, ki je prvič izšla leta 1988 in bila leta 2012 ponatisnjena, pa si je leta 1995 prislužil Vasarijevo nagrado.

več »

Louann Brizendine »

ameriška nevropsihiatrinja, 1952

Louann Brizendine je doštudirala nevrobiologijo na Berkeleyju, medicino na Yalu in se specializirala za psihiatrijo na Harvardu, kjer je bila zaposlena do leta 1988. Nato se je zaposlila na Univerzi Kalifornije v San Franciscu (UCSF) in tam leta 1994 ustanovila Kliniko za ženska razpoloženja in hormone (Women’s Mood and Hormone Clinic), eno prvih klinik v državi, ki se ukvarja s preučevanjem stanj v ženskih možganih in načinov, kako nevrokemija in hormoni vplivajo na razpoloženje žensk.

več »

Pascal Bruckner »

francoski pisatelj, filozof in publicist, 1948

Pascal Bruckner sodi v generacijo, ki je maja 68 na ulicah okrog pariške Sorbone svojim očetom v brk zabrusila odločen in radikalen ne. Pod konec sedemdesetih se je del tega rodu kritično ozrl na lastno vstajništvo in iz te distance se je rodila pisava tako imenovanih novih filozofov, med katere poleg Brucknerja štejemo predvsem Bernarda-Henrija Lévyja, Andréja Glucksmanna in Alaina Finkielkrauta. Z zadnjim sta v paru napisala dvoje esejističnih knjig: Novi ljubezenski nered (1977) in Na uličnem vogalu pustolovščina (1979).

več »

Nina Bunjevac »

kanadska striparka, 1973

Nina Bunjevac se je rodila v Kanadi srbskima priseljencema Petru in Sally. Leta 1975 je z materjo in starejšo sestro Saro zapustila Toronto in do sedemnajstega leta živela v Jugoslaviji. Prve umetniške korake je naredila v Šoli uporabnih umetnosti Đorđe Krstić v Nišu, leta 1990 pa začela študij na umetniškem oddelku Centralne tehnične šole v Torontu. Leta 1997 je diplomirala iz grafike in slikarstva na ontarijski univerzi za umetnost in oblikovanje (OCAD).
Njen prvi stripovski album Mrzla kot led (Hladna kao led) je izšel leta 2011 v Srbiji, leto pozneje je bil z naslovom Heartless objavljen v Kanadi. Roman v stripu Očetnjava (Fatherland) je izšel septembra 2014 v Veliki Britaniji in Kanadi.

več »

Rumena Bužarovska »

makedonska pisateljica, 1981

Rumena Bužarovska se je rodila v Skopju. Predava ameriško književnost na Filološki fakulteti v Skopju, piše kratko prozo in prevaja iz angleščine (Lewis Carroll, J. M. Coetzee, Truman Capote, Charles Bukowski, Richard Gwyn). Leta 2012 je objavila študijo o humorju v sodobni ameriški in makedonski književnosti. Napisala je tri zbirke kratkih zgodb: Čačke (Чкртки, 2007), Modrostni zob (Осмица, 2010) in Moj mož (Мојот маж, 2014). Njene zgodbe so objavljene v uglednih tujih antologijah in literarnih revijah.

več »

Angela Carter »

britanska pisateljica, 1940−1992

Angela Carter, britanska književnica z obsežnim literarnim opusom (9 romanov, 6 zbirk kratke proze, 2 pesniški zbirki, radijske igre in adaptacije lastnih zgodb za radio, predelave proznih del v scenarije, otroške knjige …), vplivna esejistka in novinarka, prevajalka in urednica, je pri nas dokaj neznana, v Veliki Britaniji pa je njen status povsem drugačen.

več »

Božo Cerar »

slovenski pravnik in diplomat, 1949

Dr. Božo Cerar je v zunanji politiki in diplomaciji služboval več kot štirideset let. Začel je kot vicekonzul v Sydneyju (1977–1981) in nadaljeval kot prvi sekretar jugoslovanskega veleposlaništva v Atenah (1985–1989). Po osamosvojitvi je opravljal naloge glavnega oficirja za zvezo med opazovalci EU in slovenskimi organi. Bil je vodja Sektorja za evropske države in Severno Ameriko (1991–1992) na MZZ, začasni odpravnik poslov in pooblaščeni minister na veleposlaništvu RS v Londonu (1992–1996), državni podsekretar in vodja kabineta ministra za zunanje zadeve (1996–1997), vodja Sektorja za večstransko sodelovanje (2001), vodja Sektorja za Nato (2002–2003), državni sekretar na MZZ RS (2004–2006 in 2012–2013) in stalni predstavnik RS pri zvezi Nato (2007–2011).

več »

Javier Cercas »

španski pisatelj, 1962

Javier Cercas se je rodil v vasici Ibahernando v Extremaduri na zahodu Španije, pri štirih letih se je z družino preselil v Katalonijo, v Girono, kjer živi še danes in predava književnost na tamkajšnji univerzi. Piše angažirano prozo – romane in eseje – ter prevaja iz angleščine in katalonščine. Redno piše za katalonsko izdajo časopisa El País. Za svoje romane je prejel številne nagrade, mednarodno pa je zaslovel z Vojaki Salamine (2001; slov. prevod 2013), svojim drugim romanom; ta je preveden v več kot trideset jezikov, režiser David Trueba je leta 2003 po njem posnel film.

več »

Noam Chomsky »

ameriški jezikoslovec, filozof, kognitivist in politični aktivist, 1928

Avram Noam Chomsky je bil od leta 1955 profesor lingvistike na Tehnološkem inštitutu Massachusettsa v Cambridgeu (ZDA). Znan je po inovativnih pristopih k teoriji jezika, vplival je tudi na razvoj moderne (kognitivne) psihologije. Morda še bolj kot znanstvenik je v svetu prepoznaven kot neizprosen kritik ameriške politike, kakršno druga za drugo snujejo administracije in njihovi korporativistični sponzorji. Ima se za libertarnega socialista in anarhista, pogosto se oglaša s kritiko sodobnega kapitalizma.

več »

Milutin Cihlar - Nehajev »

hrvaški književnik, 1880–1931

Milutin Cihlar - Nehajev se je šolal v Senju, Zagrebu in na Dunaju, kjer je študiral kemijo. Tam je tudi doktoriral, in sicer iz filozofije. Njegova prva zaposlitev je bila profesura v Zagrebu, kjer je pisal za različne hrvaške časopise. Pozneje je delal kot novinar in bil dopisnik iz Pariza, Beograda in Prage. Leta 1926 so ga izvolili kot predsednika Društva hrvaških književnikov. Njegova najpomembnejša dela so Poraz in slavje, Študija o Hamletu (1915), Veliko mesto (novele, 1919), Volkovi (1928; slov. prevod. 1973), Esej o Vladimiru Mažuraniću (1929) in Ob stoletnici hrvaškega preporoda 1830–1930 (1931).

več »