Avtorji

Marko Snoj »

slovenski jezikoslovec in etimolog, 1959

Marko Snoj (rojen v Ljubljani) se je po doktoratu iz indoevropskega primerjalnega jezikoslovja na ljubljanski Filozofski fakulteti (1989) kot Humboldtov štipendist izpopolnjeval na Univerzi v Regensburgu (1991–1992). Je avtor več etimoloških in akcentoloških razprav.

več »

Hjalmar Söderberg »

švedski pisatelj, dramatik, pesnik in časnikar, 1869–1941

Hjalmar Söderberg velja za enega največjih švedskih stilistov. Je eden redkih književnikov s preloma 19. v 20. stoletje, ki s časom pridobiva nove in nove bralce. To dejstvo bi presenetilo njegove sodobnike, saj noben pomembnejši švedski pisatelj ni prejel tako ostrih kritik in povzročil tolikšnega odpora javnosti kakor prav on. Sčasoma, pravzaprav že v času njegovega življenja, pa je kritika le priznala vrhunskost njegovega umetniškega ustvarjanja.

več »

Jonathan Sperber »

ameriški zgodovinar, 1952

Jonathan Sperber je profesor zgodovine na Univerzi v Misuriju. Ukvarja se z raziskavami iz politične, družbene in religijske zgodovine 19. stoletja in je avtor številnih monografij, npr. Popular catholicism in 19th century Germany (1984), Rhineland radicals (1991), The European revolutions, 1848–1851 (2005), Europe 1850–1914 (2008) in Karl Marx: A nineteenth-century life (2013).

več »

Bogdan Suceavă »

romunski pisatelj, 1969

Bogdan Suceavă se je rodil v Curtei de Argeş v Romuniji. Na univerzi v Bukarešti je magistriral, na michiganski univerzi pa doktoriral iz matematike. Živi v ZDA in trenutno predava na kalifornijski univerzi v Fullertonu. Tako v Romuniji kot v Ameriki objavlja znanstvene razprave s področja matematike ter kratke zgodbe, romane in eseje. Po literarnem prvencu, zbirki zgodb in esejev Strah pred mrakom (Teama de amurg), ki je izšel v Romuniji leta 1990, je objavil že več kot deset knjig.

več »

Graham Swift »

britanski pisatelj, 1949

Graham Swift (1949), britanski pisec romanov in kratkih zgodb, je diplomiral in magistriral v Cambridgeu, kjer je postal domač z angleško barjansko pokrajino, ki jo opisuje v nekaj svojih delih. Njegov prvi veliki uspeh je bil roman Povodje (Waterland, 1983), za roman Zadnja želja (Last order) pa je leta 1996 dobil prestižno Bookerjevo nagrado. Obe knjigi sta prevedeni tudi v slovenščino. Materinska nedelja je njegov deseti roman, izšel je leta 2016.

več »

Vladimir P. Štefanec »

slovenski pisatelj in publicist, 1964

Vladimir P. Štefanec je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomiral iz filozofije in umetnostne zgodovine. Doslej je objavil osem leposlovnih knjig, večinoma romanov, trije – Viktor jelen, sanjač (2002), Republika jutranje rose (2006) in Odličen dan za atentat (2010) – so bili nominirani za nagrado Kresnik.

več »

Peter Štih »

slovenski zgodovinar, 1960

Peter Štih je redni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskuje srednjeveško zgodovino med severnim Jadranom in vzhodnimi Alpami, kjer ga zanimajo zlasti teme, kot so politična, družbena in kulturna zgodovina zgodnjega srednjega veka, oblikovanje dežel, zgodovina plemstva, diplomatika in kritika virov ter stereotipi in miti v slovenski zgodovini in zgodovinopisju.

več »

Gary Taubes »

ameriški novinar in publicist, 1956

Gary Taubes (1956) je ameriški novinar in publicist. Na Harvardovi univerzi je študiral uporabno fiziko ter na Stanfordovi letalsko in raketno tehniko. Na Univerzi Columbia je dokončal še študij novinarstva in leta 1982 začel delati pri reviji Discover, od leta 1993 je bil dopisnik revije Science, pozneje pa je kot znanstveni avtor sodeloval še z revijami The Atlantic Monthly, The New York Times Magazine, Esquire, Slate in drugimi.

Sprva je pisal pretežno članke in publikacije s področja fizike, pozneje se je začel čedalje več posvečati problemom medicine in prehrane.

več »

Lidija Tavčar »

slovenska umetnostna zgodovinarka in sociologinja, 1953

Lidija Tavčar je diplomirala iz umetnostne zgodovine in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1985 je zaposlena v Narodni galeriji, v letih 1995–2007 je bila vodja pedagoškega oddelka. Je avtorica didaktičnih razstav, razstavnih katalogov, publikacij, znanstvenih in strokovnih člankov o izobraževanju v umetnostnih muzejih in o muzejski pedagogiki. Leta 2002 je doktorirala iz sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njena knjiga Zgodovinska konstitucija modernega muzeja kot sestavine sodobne zahodne civilizacije je izšla leta 2003.

več »

Tertulijan »

latinski krščanski pisec, ok. 155–225

Tertulijan (Quintus Septimius Florens Tertullianus), prvi pomembnejši latinski krščanski pisec, se je rodil v ugledni poganski družini v afriški Kartagini. Njegova kariera je za zgodnjekrščansko kulturo značilna. Začel je kot (poganski) jurist in govornik; ob prestopu v krščanstvo je zamenjal vero, ohranil pa poklic in raznovrstna orožja poganske retorike s podvojeno silo uperil zoper svoje donedavne brate. Mlačnost uradne Cerkve ga je kmalu razočarala. Med letoma 202 in 208 se je pridružil sekti montanistov. Odtlej je kristjanom odrekal pravico do bega pred preganjalci, od njih dosledno terjal pričevanje s krvjo in jim še bolj odločno kot prej prepovedoval poklice, ki so kakorkoli povezani s poganskim kultom.

več »