E-novice

Avtorji

Edna O'Brien »

irska pisateljica, 1930

Edne O'Brien, irske pisateljice, pesnice, dramatičarke, scenaristke, avtorice odmevnih biografskih del itd., dobitnice dolge vrste nagrad, ki velja za literarno naslednico Jamesa Joycea in ki jo je Philip Roth štel za »najbolj nadarjeno v angleščini pišočo žensko«, se vseskozi drži pečat kontroverznosti.

več »

Joyce Carol Oates »

ameriška pisateljica, 1938

Joyce Carol Oates je eno najplodovitejših in najbolj cenjenih ameriških peres zadnjega pol stoletja: več kot 40 romanov, dolga vrsta novel in kratkih zgodb, drame, eseji, članki … Njene teme nikoli niso lahke: v izbrušenem slogu ter brezhibno zgrajenih zgodbah se loteva problematike kriminala, mamil, rasnih in razrednih nasprotij, spolnih zlorab, sle po moči in oblasti ipd.

več »

Ovidij »

rimski pesnik, 43 pr. n. št.–17 n. št.

Publij Ovidij Nazon, eden najslovitejših rimskih pesnikov, se je rodil v premožni viteški družini v Sulmoni pod Apenini. Po končanem šolanju v Rimu je študij nadaljeval v Atenah, nato pa še v Mali Aziji, Egiptu in na Siciliji. Po vrnitvi v Rim je sicer nekaj časa prebil v dveh manj pomembnih državnih službah, nato pa se je pod vplivom rimskega izobraženca in literarnega mecena Mesale dokončno posvetil pesniškemu ustvarjanju.

več »

Hanne Ørstavik »

norveška pisateljica, 1969

Hanne Ørstavik, ki spada med osrednje predstavnike sodobne norveške književnosti, se je rodila v Tani na skrajnem severu Norveške in se kot najstnica preselila v Oslo, kjer je diplomirala iz psihologije, francoščine in sociologije. Leta 1994 je objavila knjižni prvenec Rez (Hakk), pravi literarni preboj pa naredila z drugim romanom Ljubezen (Kjærlighet, 1997), ki se je leta 2006 na lestvici najboljših romanov zadnjih petindvajsetih let po izboru bralcev dnevnika Dagbladet uvrstil na šesto mesto. Sledila sta romana Enako res, kot sem jaz resnična (Like sant som jeg er virkelig, 1999) in Potrebni čas (Tiden det tar, 2000), ki skupaj z Ljubeznijo sestavljata trilogijo o odnosih v družini, v kateri starši niso kos svoji vlogi.

več »

Connie Palmen »

nizozemska pisateljica in filozofinja, 1955

Connie Palmen je študirala nizozemščino in filozofijo na amsterdamski univerzi in se oplajala predvsem ob idejah Sartra, Foucaulta in Derridaja, pisala o njih eseje in znanstvene članke ter jih pozneje vpletala tudi v leposlovje. Svoj prvi roman, Zakoni (De wetten; slov. prevod 2009), je objavila leta 1991 in z njim zaslovela doma in na tujem ter postala finalistka prve mednarodne nagrade IMPAC (1996), za drugega, Prijateljstvo (De vriendschap, 1995), pa je prejela nizozemsko nagrado AKO.

več »

Želimir Periš »

hrvaški pisatelj, 1975

V Zadru rojeni pisatelj je po izobrazbi informatik. Njegove kratke zgodbe, drame in poezija so objavljene v literarni periodiki in zbornikih. Prejel je več književnih priznanj, med njimi nagrado Lapis Histriae. Zbirka Mučenice so njegov knjižni prvenec.

več »

Barbara Pešut »

slovenska pesnica, pisateljica, glasbenica, 1964

Barbara Pešut je v mladosti nastopala v Akademski folklorni skupini Franceta Marolta, sodelovala pri nastanku skupine Katice in skupaj z možem Robertom Pešutom Magnificom skupine U'redu, kjer je nastopala kot klaviaturistka in backvokalistka. Čeprav glasbene kariere na odru zatem ni razvijala, je z glasbo ostala povezana kot učiteljica glasbe in zborovodkinja ter tekstopiska – med drugim je avtorica evrovizijskega hita Sester Samo ljubezen in pesmi To so te reči Mance Špik, nagrajene na Slovenski popevki 2013 za najboljše besedilo – pa tudi kot Magnificova sodelavka.

več »

Petronij Arbiter »

rimski pisatelj, okoli 1. stol. n. št.

O Petroniju vemo le tisto, kar je zapisal Tacit v svojem zgodovinskem delu Anali: da je bil pravi izvedenec v uživaštvu in kot eden maloštevilnih Neronovih zaupnikov izbran za dvornega "razsodnika dobrega okusa" (arbiter elegantiae).

več »

Janez Pirc »

slovenski geograf in politolog, 1978

Janez Pirc je zaposlen kot raziskovalec na področju manjšin in migracij na Inštitutu za narodnostna vprašanja ter na Centru šolskih in obšolskih dejavnosti. Sam in v soavtorstvu je napisal več znanstvenih prispevkov o mednarodnih migracijah, družbenopolitičnih procesih v Afriki, integraciji priseljencev v Sloveniji, o Romih v Sloveniji ter znanstveno monografijo Od skritosti do točke na zemljevidu: socialno-prostorski razvoj izbranih romskih naselij v Sloveniji (2013).

več »

Vladimir Pištalo »

srbski pisatelj, 1960

Vladimir Pištalo se je rodil v Sarajevu, odraščal pa v Mostarju, Kraljevu in Beogradu. Študiral je pravo in doktoriral v ZDA. Leta 1993 je emigriral v ZDA, danes poučuje ameriško zgodovino na Becker Collegeu v Massachusettsu, razpet med ZDA in Beogradom. Je eden najpomembnejših sodobnih srbskih pripovednikov. Njegova dela so bila prevedena v nemški, angleški, bolgarski, češki, danski, francoski, italijanski, japonski, madžarski, makedonski, ruski, slovaški in slovenski jezik.

več »