Avtorji

André Aciman »

ameriški pisatelj, 1951

André Aciman se je rodil v Aleksandriji v Egiptu, živel je v Italiji in Franciji ter diplomiral na Harvardu. Je avtor štirih romanov: Pokliči me po svojem imenu (Call Me by Your Name, 2007), za katerega je prejel nagrado Lambda, Eight White Nights (2010), Harvard Square (2013) in Enigma Variations: A Novel (2017), ter več strokovnih monografij. Mednarodni sloves so mu prinesli spomini Out of Egypt (1995), za katere je dobil nagrado Whiting Writers' Award.

več »

Stefan Andres »

nemški pisatelj, 1906–1970

Stefan Andres je v zgodnji mladosti stopal na pota teologije, po maturi, ki jo je opravil pri 23 letih, pa se je usmeril v študije germanistike, umetnostne zgodovine in filozofije, ki so ga popeljali na univerze v Kölnu, Jeni in Berlinu. Njegovi pisateljski začetki so časovno sovpadli z vzponom nacizma, kar je močno oviralo njegovo literarno uveljavljanje. Ker je bila njegova žena Judinja, sta se že spomladi 1933 umaknila v Italijo; po vmesni (le začasni) vrnitvi v Nemčijo sta štiri leta kasneje dokončno emigrirala na amalfijsko obalo.
V Nemčijo se je Andres vrnil leta 1950.

več »

Sarah Bakewell »

angleška biografinja, 1963

Na Univerzi v Essexu je študirala filozofijo in se nato spogledovala z doktoratom o Heideggerju, po številnih vmesnih kariernih poskusih pa se ustalila kot kuratorka zbirk za zgodovino medicine pri londonski Wellcomovi knjižnici. Ukvarjanje s prvotiski iz zgodnjega novega veka ji je dalo veliko idej tudi za njena poznejša avtorska in biografska dela. Med temi so najbolj znane knjige Angleški Danec (The English Dane; o Jørgenu Jørgensenu), Kako živeti (o Michelu de Montaignu) in V kavarni eksistencialistov.

več »

John Banville »

irski pisatelj, 1945

Pisatelj in scenarist John Banville, znan kot stilistični mojster, ki ga nekateri štejejo med naslednike Prousta in Nabokova, je večkrat nagrajeni irski avtor; med drugim je za roman Morje, ki je preveden tudi v slovenščino, leta 2005 prejel Bookerjevo nagrado. Svoje prvo delo, zbirko kratkih zgodb Lang Lankin, je objavil leta 1970, med njegova zgodnejša dela pa sodi tudi kratki roman Newtonovo pismo (1982), ki ga je skupaj z romanoma Dr. Kopernik (1976) in Kepler (1981) povezal v prvo od treh svojih trilogij.

več »

Lukas Bärfuss »

švicarski dramatik in pisatelj, 1971

Lukas Bärfuss je s svojimi odrskimi deli znan tudi širšemu občinstvu. Teme njegovega literarnega ustvarjanja so sodobne, obravnava aktualne družbene in politične probleme, motive pa črpa tako iz domačega (švicarskega) kakor tudi globalnega političnega dogajanja (npr. v romanu Sto dni, ki obravnava genocid v Ruandi).
Za svoje literarno in gledališko ustvarjanje je Bärfuss že prejel veliko nagrad različnih skladov in forumov, najpomembnejšo pa prav za roman Koala, švicarsko književno nagrado (2014).

več »

Colin Barrett »

irski pisatelj, 1982

Colin Barrett se je rodil irskim emigrantom v Kanadi in odraščal v grofiji Mayo na skrajnem zahodu Irske. Po končanem študiju na dublinski univerzi se je zaposlil pri dobavitelju mobilnih telefon, potem pa službo pustil, da bi se posvetil pisanju in študiju kreativnega pisanja v Dublinu. Leta 2009 je iz kreativnega pisanja magistriral, leta 2010, 2011 in 2013 pa prejel delovno štipendijo irske institucije Arts Council. Pisanje poezije, s katero je začel svojo literarno pot, je kmalu opustil, prešel na prozo in leta 2013 objavil zbirko kratkih zgodb Mladi volkovi (Young Skins).

več »

Nina Berberova »

ruska pisateljica, 1901–1993

Nina Nikolajevna Berberova je večji del svojega življenja preživela v tujini. Po otroških in mladostnih letih v domačem Petrogradu ter po vojno-revolucionarni vihri je leta 1922 skupaj z možem Vladislavom Hodasevičem emigrirala, najprej v Nemčijo, potem na Češkoslovaško in v Italijo, po letu 1925 sta živela v Parizu. Čeprav se je vmes že dvakrat ločila, je Nina Berberova ostala zvesta Parizu vse do leta 1950 in ta čas na različne načine sodelovala z ruskimi emigrantskimi skupinami ter njihovimi publikacijami.

več »

Alexandre Bergamini »

francoski pisatelj, 1968

Alexandre Bergamini je pesnik, pisatelj, dramatik in, kot sam pravi, klatež, ki le slučajno trenutno živi v južni Franciji. V svojih delih se loteva tem izgube, odrekanja in zapuščenosti, želje in seksualnosti pa tudi nevralgičnih točk nedavne zgodovine – od družbene zgodovine aidsa v knjigi Sang damné (Prekleta kri, 2011) do holokavsta in spomina nanj v zadnji knjigi Nekaj divjih rož (Quelques roses sauvages, 2015). Giblje se med poezijo, fikcijo, potopisom ter dokumentarnim ali poldokumentarnim pričevanjem in refleksijo – slednje velja tudi za Nekaj divjih rož.

več »

Marica Bodrožić »

nemška pisateljica hrvaškega rodu, 1973

Marica Bodrožić se je rodila v hrvaški vasi Svib v današnji Splitsko-dalmatinski županiji. Do desetega leta starosti je odraščala pri svojem dedku, od leta 1983 pa živi v Nemčiji, kjer se je tudi šolala; v Frankfurtu je študirala kulturno antropologijo, psihoanalizo in slavistiko. Nemščina je tako postala njen ›drugi materni jezik‹, v katerem piše pesmi, kratke zgodbe, romane in eseje, prav tako pa tudi prevaja iz hrvaščine in angleščine.

več »

Julie Bonnie »

francoska pisateljica in glasbenica, 1972

Pevka, violinistka, kitaristka in skladateljica Julie Bonnie je izdala nekaj soavtorskih plošč, v devetdesetih letih s postpankovsko skupino Forguette Me Note (kot violinistka) in pozneje s skupino Cornu (kot pevka in violinistka). S pevcem Robertom Backmanom je posnela ploščo Tu es à moi, leta 2001 pa je izšel prvi od njenih samostojnih albumov Marie-Plane. Po prvem koncertu pri štirinajstih letih je več kot deset let nastopala kot pevka na odrih po vsej Evropi.
Literarno ustvarjanje Julie Bonnie ni prestop na drugo področje, ampak vzporednica, saj hkrati svoje glasbeno udejstvovanje celo poglablja in širi kot skladateljica.

več »