Novica

Zakaj potrebujemo še eno knjigo o Titu? – Celo v knjigah o matematiki ali angleščini ne moremo povedati vsega enkrat za vselej

01.03.2017

Spremembe so nepogrešljiva sestavina življenja in sveta, najzanesljivejši gibalec razvoja – tako v duhovnem kot fizičnem svetu. Nad njimi se ne kaže pritoževati, večjo pozornost pa raje posvetiti njihovim patološkim izrastkom, ›izpuščajem‹ (›opuščajem‹?) narodovega spomina, namreč sprevračanju. Ko govorimo o tovrstni sprevrženosti, govorimo o neznosni lahkosti, s katero je javna zavest voljna tolerirati gonjo po relativizaciji vsega, na čemer je zgrajena moderna skupnost; gledano že z minimalne distance, je to povsem banalna podoba žaganja prislovične veje, na kateri čemi narod.
In na nepravilnost takega početja je treba opozoriti. V občem merilu je blatenje lastne preteklosti piškav plod neznanja, natančneje: ignorance. Posebej na Balkanu (ki se dandanašnji sicer rad odeva v vse mogoče drugačne ›geografične‹ oznake, da bi se počutil bolj svetovljanskega) se ignorantom pridružujejo še apostoli apokaliptične novodobnosti, ki da je od začetkov devetdesetih prejšnjega stoletja prinesla vse novo, vse boljše. V taki spregi so potem oboji prav željni pozabljenja zgodovine: tiste zgodovine, ki nas je – družbe balkanskih narodov – pripeljala v sodobni čas. Da bi se to vendarle onemogočilo, tudi še danes skrbijo številni strokovnjaki, raziskovalci – zgodovinarji v vseh družbah, ki so zrasle na tleh nekdanje socialistične Jugoslavije, pa tudi drugod po svetu. Prav nič namreč ne jenjajo brsteti nove in nove zgodovinopisne študije, strokovne razprave, biografske in politične raziskave, ki si za predmet jemljejo življenje v naši nekdanji skupni socialistični družbi – in seveda njene najvidnejše akterje.

Med temi je nesporno najzanimivejši dosmrtni predsednik SFRJ, maršal, tovariš Tito. Njegovih biografij je doslej izšlo že nešteto, marsikatera še bo. Vprašanje vseh vprašanj, ki kot po refleksu vznikne ob vsaki omembi, se glasi: Zakaj sploh potrebujemo spet eno knjigo o Titu? In: Mar ni bilo že zdavnaj vse povedano? Odgovor na drugo vprašanje je preprost: ne. Celo v knjigah o matematiki ali angleščini ne moremo povedati enkrat za vselej vseh dejstev. Zgodovinske študije in biografije imajo še to lastnost, da dopuščajo precejšnje število relevantnih interpretacij. In to je hkrati še odgovor tudi na prvo vprašanje.

Izmed številnih raziskav osebnosti in delovanja Josipa Broza - Tita smo pri Modrijanu izbrali knjigo Tito, sodobno delo hrvaških zgodovinarjev Iva in Slavka Goldsteina. Njuna relevantna interpretacija je objektiven, nepristranski prikaz Tita: predmeta svoje strokovne raziskave nista niti postavila na piedestal nedotakljivosti niti ga priklenila na zatožno klop, ampak ga stvarno prikazujeta v kontekstu sočasnih družbenih, političnih, ekonomskih in osebnih razmerij sveta, v katerem je živel. Čisto mimogrede (kar je pomembna dodatna vrednost knjige) sta avtorja tako stkala še očrt zgodovine države, ki jo je Tito ›ustvaril‹ in ki se je po njegovi smrti razletela v današnje prafaktorje.

Nova ›knjiga o Titu‹ nam je torej potrebna, da bomo laže razumeli in poznali svoje mesto v današnjem svetu. Slovenski prevod (Maja Novak in Andrej E. Skubic) izide v maju, za dan mladosti.

Vabljeni k prednaročilu (prednaročniška cena velja do 17. maja 2017)!

objavljeno v rubriki: Novice

Sorodne novice

na vrh strani

14.06.2017

Nikoli sami. – Poletno branje založbe Modrijan in Modrijanove knjigarne »

Poletje je tu (ste ga komaj čakali?), čas težko pričakovanih počitnic in dopustniških dni, dolgi dnevi in poletna senca pa nudijo še več priložnosti za branje. Če pa vas je poletja malo strah, ker se prijatelji, kolegi in sošolci porazgubijo vsak na svoje branje, vam bo dobra knjiga v pravo uteho. Kdor bere, ni nikoli sam, kaj šele osamljen. Zato klobuček na glavo in v senco v družbi s knjigo!

Založba Modrijan in Modrijanova knjigarna vas vabita med svoje knjige s posebej privlačno ponudbo poletnega branja za bralce vseh starosti. Ne pa kakršnihkoli bralnih navad! Kajti če nasedate ponudbam lahkotnega branja, ste prišli na napačen naslov, pri Modrijanu svojih kupcev ne podcenjujemo.

Oglejte si seznam naših knjig, ki vam jih priporočamo za to poletje, in se posebej skrbno ustavite pri prvih dvanajstih – njihove cene smo oklestili za polovico.

objavljeno v rubriki: Novice

31.05.2016

Slovenska zgodovina – temeljno delo slovenske zgodovinopisne tradicije že v prednaročilu »

»Vsaka pristna zgodovina nas mora prisiliti, da se spomnimo, kako je bila preteklost nekoč enako resnična kot sedanjost in enako negotova kot prihodnost,« je zapisal znameniti britanski zgodovinar George Macaulay Trevelyan (1876–1962). Morda v tej modrosti tiči odgovor na vprašanje, zakaj so med stvarnimi knjigami najbolj priljubljene in najbolje prodajane prav zgodovinske monografije. O tistih, ki smo jih izdali pri Modrijanu, sploh ni dvoma: izmed prevedenih so daleč največ bralcev nagovorile knjige Orlanda Figesa, Normana Daviesa in Keitha Lowa. Prav nič pa ne zaostajajo dela zgodovinarjev, kot so Peter Vodopivec, Peter Štih, Vasko Simoniti, Božo Repe, Matevž Košir ... Le kako bi, v svojih delih namreč obravnavajo zgodovino, ki nam je najbližja in katere del smo mi vsi – zgodovino Slovenije.

objavljeno v rubriki: Novice

25.05.2016

Deset let po izidu knjige Bog kot zabloda. Nova izdaja, nova »preobleka«, ugodnejša cena – samo 500 izvodov »

Sloviti britanski znanstvenik Richard Dawkins je oktobra 2006 objavil svojo deveto knjigo – The God DelusionBog kot zabloda. Že novembra se je knjiga zavihtela na vrh Amazonove lestvice najbolje prodajanih knjig in vztrajala na njej nepretrgoma 51 tednov. Do začetka leta 2010 sta bila prodana dva milijona izvodov, v nadaljnjih štirih letih še en milijon. Knjiga je bila prevedena v 35 jezikov, nemški prevod – Der Gotteswahn (2007) – je do januarja 2010 dosegel prodajo več kot 260.000 izvodov. V odgovor Dawkinsu je nastalo na stotine člankov in knjig, turškemu založniku in prevajalcu, ki je knjigo izdal leta 2007, pa je grozil celo sodni pregon.
Tudi slovenski bralci smo to knjigo prvič dobili v roke le leto dni po izidu angleškega izvirnika in takrat je bila – izdatno tudi v krogih ›zainteresirane javnosti‹ – sprejeta kot eminentno protiverska knjiga in bila, na primer v pismih bralcev enega od večjih dnevnikov, deležna več mesecev trajajočih burnih razprav. Po drugi strani je postala del številnih strokovnih člankov in predmet študijskih obravnav. Bila je dvakrat ponatisnjena.

Le kaj je v tej knjigi takega, da je tako ostro razdelila strokovno in laično javnost? In kako je mogoče, da je nekemu znanstveniku – prodajni uspeh Dawkinsovega Boga je vendarle presenetljiv – uspelo nagovoriti tolikšno množico bralcev? Jih toliko navdušiti, razvneti. Pa tudi užaliti in razbesneti.

objavljeno v rubriki: Novice

19.04.2016

Srečanje z Barbaro Pešut ob izidu avtobiografije Prvi polčas – v četrtek, 5. maja, ob 11. uri, v Štihovi dvorani CD »

Deklica, ki z očetom na limanice lovi šoje, pianistka, ki z igranjem očara fante, glasbenica, ki rokenrol živi z Magnificom, avtorica slovenskih pop hitov, pesnica, pisateljica, kolumnistka, raziskovalka slovenskih striptiz klubov, hendi, promotorka erotike. Avtorica avtobiografije, ki bo v obtok spravila vsaj dva izraza, hendi in obtisnjeno, o nekaterih stvareh pa po Prvem polčasu ne bo več mogoče razpravljati enako kot prej.

Barbara Pešut o sebi in življenju govori neposredno, neprizanesljivo, zabavno, strastno. Na horizontih usodne ljubezni in usodne bolezni se ji porajajo spominski prebliski, zdaj anekdotični, zdaj trpki in žalostni – ali pa vse obenem –, ki jih zlepa ne pozabiš. In spoznanja, ki včasih delujejo celo kot duhoviti ali žlahtni nasveti za samopomoč. Vse skupaj pa vliva voljo; voljo, da greš naprej, pri čemer sredstvo, ki ti to omogoči, lahko prikrojiš sebi. To je eno od dragocenih sporočil Prvega polčasa, ki se jih v knjigi sicer ne manjka. Vendar je življenje, kot ga je Pešutova zajela v svoje besede, preveč večplastno in neulovljivo, da bi ga lahko omejili z nasveti in nedvoumnimi sklepi. Nasprotno, posebno moč ima prav zato, ker se omejiti ne pusti, in zato je tudi – čista poezija.

objavljeno v rubriki: Novice

23.03.2016

»Nagajanje je bistvo mojega življenja« – pred izidom je avtobiografija Barbare Pešut »

Soustanoviteljica skupin Katice in U'redu, enega najboljših bendov ob koncu osemdesetih, avtorica glasbenih hitov – kdo se ne spomni naše evrovizijske Samo ljubezen? – zborovodkinja, kolumnistka, pesnica in pisateljica, priložnostno pa tudi kostumografinja in stilistka se je odločila, da spregovori o sebi. Pred izidom je Prvi polčas, avtobiografija Barbare Pešut.
Nekateri se boste morda še spomnili, da je knjiga Čudoviti klon pred leti poskrbela za manjše razburjenje. Po kuloarjih se je namreč hitro začelo ugibati, kdo je Eva Pacher, avtorica tega erotičnega znanstvenofantastičnega romana. Nedavno je bila v Mladini uganka nesporno razrešena: Barbara Pešut je priznala svoje avtorstvo.

objavljeno v rubriki: Novice