Novica

Pogum za spremembo s psihoterapevtko Sanjo Rozman – predavanje 16. marca 2016 v Klubu Cankarjevega doma

28.02.2016

Jeseni 2015 je pri založbi Modrijan izšla knjiga Pogum, drugi del trilogije Sanje Rozman o nekemičnih zasvojenostih. Naslov je opogumljajoč – taka je tudi vsebina. Opogumljajoča, čeprav presunljiva. »Glava je polna, srce me boli, na trenutke mi je strašno težko. Težko razbiram misli, besede se počasi oblikujejo tako v glavi kot v srcu,« je po branju knjige zapisala psihologinja in družinska terapevtka dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič. Toda njene besede vas ne smejo odvrniti od branja; nasilje, kakršno je preživljala Sanjina klientka Mija in je opisano v knjigi, se dogaja med nami, tukaj in zdaj, otroku, ki ga srečujete na poti v službo, deklici, ki sedi v vašem razredu, dečku, ki se podi za žogo na sosedovem dvorišču ... Kajti Mija je le ena izmed 400 tisoč žrtev fizičnega, psihičnega ali spolnega nasilja v Sloveniji (po podatkih Sveta Evrope sta spolno zlorabljena ena od štirih deklic in eden od petih dečkov), ki so zdaj odrasle in trpijo za posledicami preteklih travm. Kako preboleti travmo? »Knjiga je usmerjena v opisovanje hudega, ki ga je treba srečati,« je zapisala književnica in strokovnjakinja na področju psihologije Alenka Rebula Tuta. »Torej ima bolečina svoj smisel, svoje mesto. Končno je prvi korak prav soočenje s tem, kar se zares dogaja v nas. Pekla pa najraje ne bi gledali in najraje bi si govorili, da bomo takoj zunaj. Vzdržati v mučnem srečanju z resnico je ključni prehod, in prav je, da to vsi dojamemo.«

Žrtve se v poskusih olajšanja trpljenja in iskanju smisla v nasilju, ki so mu podvržene, zatekajo v vedenja, ki se sprva zdijo smiselna, kasneje pa postanejo disfunkcionalna. Posledice travme se izrazijo v različnih oblikah; zloraba vedenj, ki prinašajo trenutno olajšanje (opijanje, zloraba drog, motnje hranjenja, uporništvo, promiskuitetno in tvegano vedenje, zasvojenosti vseh vrst – kemične in nekemične), je le ena izmed njih. Nekatere žrtve najdejo olajšanje v tem, da same zlorabljajo otroke in tako ponavljajo svojo travmo, ali pa so nasilne do sebe. Sram, stigma in druge posledice zlorabe pa niso samo individualen, ampak tudi velik (a zamolčan) družbeni problem.

S psihoterapevtsko predelavo spominov se lahko žrtve nasilja, ki so zdaj odrasle, osvobodijo dolgoročnih posledic in uredijo odnos do sebe in drugih. To je tema predavanja Sanje Rozman »Pogum za spremembo«, ki bo v sredo, 16. marca 2016, ob 18. uri v Klubu Cankarjevega doma. Po predavanju bo čas za vprašanja in pogovor. (Če želite ostati anonimni, lahko vprašanje oddate v skrinjico ob vhodu v dvorano.)

Predavanje organiziramo v sodelovanju s Cankarjevim domom in revijo Viva, katere bralci že več mesecev spremljajo prispevke strokovnjakov in zgodbe odraslih, ki so bili v otroštvu žrtve nasilja.
Pokroviteljica humanističnega programa je NLB Vita, življenjska zavarovalnica, d. d.

Vabljeni!

Vstopnina: 3 €. Vstopnice so na voljo pri blagajni Cankarjevega doma. Vstopnico lahko unovčite ob nakupu knjig Sanje Rozman Umirjenost in Pogum v Klubu Cankarjevega doma.
 

Zakaj je mene sram? Zakaj moram jaz nositi to breme, če nisem bila nič kriva, odgovorna, če sem bila napadena? Zakaj je mene sram, da sem imela takšno družino? Zakaj je mene sram, da moje telo reagira, kot reagira? Zakaj je mene sram?! Zakaj ne morem nikoli povedati svoje zgodbe, ne da bi pri tem ponižano gledala v tla, ker ves čas čakam, da bodo drugi vse skupaj zanikali, se mi posmehovali ali pa me imeli za čudakinjo? Vse, kar sem, je samo ta sram, in vsak dan hodim s tem po svetu in se delam, da ni tako hudo. Pa je! Ti občutki me paralizirajo, in tega imam dovolj! Dovolj imam tega, da me opredeljujejo dejanja drugih. Da nasilje drugih določa mojo vrednost. /.../ Dovolj imam tega bremena, rada bi se počutila svobodno in udobno v svoji koži s svojo zgodbo, točno takšno, kot je.

Mija

 
objavljeno v rubriki: Novice

Sorodne novice

na vrh strani

13.11.2017

Lukas Bärfuss, avtor romana Koala, na Slovenskem knjižnem sejmu v soboto, 25. 11., v Klubu Cankarjevega doma / ODPOVEDANO »

Koala (Bralec 103) je na bežen pogled neprijeten roman uveljavljenega švicarskega dramatika in pisatelja Lukasa Bärfussa (roj. 1971). Nelagodje je po eni strani razumljivo, po drugi strani pa že lepo odraža literarno moč tega besedila. Njegova tema je namreč samomor pripovedovalčevega polbrata. O samomoru se javno v (zahodnih) modernih družbah silno neradi pogovarjamo, saj je to nekaj, kar je v direktnem nasprotju z ideološkimi zapovedmi ›vodilne kulture‹, ki nam pridiga obvezno pehanje za večno mladost, dolgo življenje, obvezno srečo in vsesplošno, včasih že kar nadležno ›pozitivnost‹ … Vse to pa je, ne po naključju, tudi tarča, v katero Bärfuss nameri svoje pisateljsko pero v tem romanu.

objavljeno v rubriki: Novice

14.06.2017

Nikoli sami. – Poletno branje založbe Modrijan in Modrijanove knjigarne »

Poletje je tu (ste ga komaj čakali?), čas težko pričakovanih počitnic in dopustniških dni, dolgi dnevi in poletna senca pa nudijo še več priložnosti za branje. Če pa vas je poletja malo strah, ker se prijatelji, kolegi in sošolci porazgubijo vsak na svoje branje, vam bo dobra knjiga v pravo uteho. Kdor bere, ni nikoli sam, kaj šele osamljen. Zato klobuček na glavo in v senco v družbi s knjigo!

Založba Modrijan in Modrijanova knjigarna vas vabita med svoje knjige s posebej privlačno ponudbo poletnega branja za bralce vseh starosti. Ne pa kakršnihkoli bralnih navad! Kajti če nasedate ponudbam lahkotnega branja, ste prišli na napačen naslov, pri Modrijanu svojih kupcev ne podcenjujemo.

Oglejte si seznam naših knjig, ki vam jih priporočamo za to poletje, in se posebej skrbno ustavite pri prvih dvanajstih – njihove cene smo oklestili za polovico.

objavljeno v rubriki: Novice

12.04.2017

»Kupujem knjige, torej sem.« – Dnevi Modrijanove knjige od 14. do 22. aprila v Modrijanovi knjigarni »

Trije veliki književniki, Miguel de Cervantes, William Shakespeare in Inca Garcilaso de la Vega, so umrli istega dne – 23. aprila 1616. Najbrž pri Unescu dneva njihove smrti ne bi izbrali za svetovni dan knjige in avtorskih pravic, če ne bi tega dne godoval sveti Jurij. Jurjevo je namreč dan, ki ga Katalonci že dolgo obhajajo s knjigo in cvetjem. To je dan vrtnice (el dia de la rosa) in dan knjige (el dia del llibre), moški ženski pokloni vrtnico, ženska moškemu pa knjigo. Lepa navada, in nič ne bi bilo narobe, če bi bila kar vsakdanja.

Leta 2014 smo pri Modrijanu pred jurjevim prvič priredili Dneve Modrijanove knjige (DMK).

objavljeno v rubriki: Novice

01.03.2017

Zakaj potrebujemo še eno knjigo o Titu? – Celo v knjigah o matematiki ali angleščini ne moremo povedati vsega enkrat za vselej »

Spremembe so nepogrešljiva sestavina življenja in sveta, najzanesljivejši gibalec razvoja – tako v duhovnem kot fizičnem svetu. Nad njimi se ne kaže pritoževati, večjo pozornost pa raje posvetiti njihovim patološkim izrastkom, ›izpuščajem‹ (›opuščajem‹?) narodovega spomina, namreč sprevračanju. Ko govorimo o tovrstni sprevrženosti, govorimo o neznosni lahkosti, s katero je javna zavest voljna tolerirati gonjo po relativizaciji vsega, na čemer je zgrajena moderna skupnost; gledano že z minimalne distance, je to povsem banalna podoba žaganja prislovične veje, na kateri čemi narod.
In na nepravilnost takega početja je treba opozoriti. V občem merilu je blatenje lastne preteklosti piškav plod neznanja, natančneje: ignorance. Posebej na Balkanu (ki se dandanašnji sicer rad odeva v vse mogoče drugačne ›geografične‹ oznake, da bi se počutil bolj svetovljanskega) se ignorantom pridružujejo še apostoli apokaliptične novodobnosti, ki da je od začetkov devetdesetih prejšnjega stoletja prinesla vse novo, vse boljše.

objavljeno v rubriki: Novice

11.02.2017

Pogovor ob izidu spominov hčere in sina slovenskega pravnika in univerzitetnega profesorja dr. Borisa Furlana »

Presunljiva in tragična usoda družine Furlan bo nedvomno trajno zapisana v narodov spomin. Ne le zaradi hudih življenjskih preizkušenj očeta Borisa, matere Ane, hčere Staše ter sinov Aljoše in Boruta, ampak tudi zaradi dediščine, ki smo jo z zgodbo družine Furlan dobili Slovenci kot narod. Ideološka izključljivost, ideološko sumničenje in sprenevedanje niso zapečatili le usode Furlanov kot posameznikov. Simbolično so zaznamovali tudi usodo naroda, ki mu je bil iztrgan pomemben intelektualen potencial in s tem narejena globoka zareza v narodovo duhovno rast. Ogorčenost nad ideološko in človeško zaslepljenostjo takratnega časa je zato upravičena.
Knjigi Vojna vse spremeni in Domov Stashe Furlan Seaton in Aljoše Furlana, hčere in sina slovenskega pravnika dr. Borisa Furlana, obtoženca na Nagodetovem procesu, sta spodbuda, da se ju naučimo prepoznavati in uspešno zoperstavljati tudi v sedanjosti.

objavljeno v rubriki: Novice